Jedro

Procesna predpostavka za vložitev revizije je sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

Tožnik je revizijo vložil sam. Ne v njej, ne v pritožbi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je revizija zato nedovoljena spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (ker jo je vložil nekdo, ki nima te pravice) in tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo revizijo tožeče stranke z dne 17. 9. 2023 po ugotovitvi, da tožnik ni izkazal, da bi Vrhovno sodišče RS dovolilo revizijo in da ima kot vlagatelj revizije opravljen pravniški državni izpit. 2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 in zaradi kršitev ustavnih in konvencijskih pravic. Vztraja, da zahteva revizijo. Meni, da mora o njej odločiti Vrhovno sodišče RS. Navaja, da je revizijo vložil osebno na Vrhovno sodišče RS dne 21. 8. 2023 zoper sodbo VSL II Cp 1636/2022 z dne 22. 6. 2023 in ne 20. 8. 2023. Na poziv Vrhovnega sodišča je podal jasen odgovor, da zahteva revizijo. Vrhovno sodišče ni odločilo o predlogu, ampak ga je poslalo v odločanje sodišču prve stopnje, in sicer sodnici, ki je o zadevi že nepravilno odločala, kar je nedopustno. Zahteva revizijo in da o njej odloči Vrhovno sodišče. Vztraja, da je odločitev o glavni stvari napačna in obremenjena s procesnimi kršitvami in kršitvami ustavnih pravic. Poziva Višje sodišče v Ljubljani in Vrhovno sodišče RS, da se po uradni dolžnosti, Ustavi RS in EKČP tožniku omogoči pravica do pravičnega in poštenega sojenja - do revizije. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in da Vrhovno sodišče RS odloči o reviziji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi pojasnjuje, da je po pozivnem sklepu Vrhovnega sodišča RS za dopolnitev vloge, ki jo je neposredno vložil na Vrhovno sodišče RS, pojasnil, da vlaga revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1936/2022. Zmotno je njegovo prepričanje, da jo mora zato obravnavati Vrhovno sodišče. 5. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je procesna predpostavka za vložitev revizije sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Ker take vloge pritožnik, kot navaja, ni vložil, Vrhovno sodišče o njej ni moglo odločiti. Vloženo revizijo je skladno s 374. členom ZPP posredovalo v preizkus sodišču prve stopnje. Revizija se namreč vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje. Skladno s 374. členom ZPP sodišče prve stopnje opravi tudi predhodni preizkus glede pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti revizije, kot ga je v obravnavanem primeru pravilno in skladno z navedenim pravnim določilom opravilo sodišče prve stopnje. Pritožbeni očitki, da je o zadevi ponovno odločala sodnica, ki je nepravilno izdala sodbo na prvi stopnji, s katero se tožnik ne strinja, so torej neutemeljeni.

6. Pravnomočno sodno odločbo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. ZPP), le izjemoma stranka sama (ali njen zakoniti zastopnik), če ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Če predlogu za dopustitev reviziji ali reviziji ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367.č člen ZPP in prvi odstavek 91. člena ZPP).

7. Tožnik je revizijo vložil sam. Ne v njej, ne v pritožbi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je revizija zato nedovoljena spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (ker jo je vložil nekdo, ki nima te pravice) in tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodišče prve stopnje brez naroka (prvi odstavek 374. člena ZPP), zato nadaljnja vsebinska obravnava ni več mogoča. 8. Izpodbijani sklep je torej pravilen in ni obremenjen z napakami in kršitvami, na katere v okviru drugega odstavka 350. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.