Jedro

Starši morajo storiti vse, kar je v njihovi moči za pridobitev preživninskih sredstev, ko gre za mladoletne otroke.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (2. tč. izreka - glede preživnine) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se mladoletna otroka pravdnih strank, hči S.M. in sin D.M., zaupata v vzgojo in varstvo očetu R.M. (1. tč. izreka); toženki je naložilo preživninsko obveznost za mladoletna otroka v višini 20 EUR za vsakega, od dneva vložitve tožbe 15.9.2005 dalje, do 15. v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestilu CSD K.; v primeru zamude je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega preživninskega obroka do plačila (2. tč. izreka); toženka ima stike z ml. sinom D. vsako sredo od 15. do 20. ure in vsako soboto od 10. do 19. ure po predhodnem dogovoru o kraju prevzema otroka, z ml. hčerko S. pa vsako soboto od 10. do 13. ure, ravno tako po predhodnem dogovoru (3. tč. izreka); zahtevek toženke, da ji je tožnik dolžan plačevati preživnino v višini 208,65 EUR mesečno, je zavrnilo (4. tč. izreka); o stroških je odločilo tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (5. tč. izreka).

Zoper 2. tč. izreka sodbe, glede preživninske obveznosti, se pritožuje toženka z navedbo, da je brezposelna in prejema le socialno pomoč v višini 200 EUR. Stanuje v podnajemniškem stanovanju, za kar porabi vso prejeto socialno pomoč. Kaj ji tako ostane za osnovne življenjske potrebe? Zdravstveno stanje se ji je poslabšalo, saj živi na robu revščine. Zato prosi, da se jo oprosti plačevanja preživnine za oba ml. otroka. V kolikor bo dobila zaposlitev, je takoj pripravljena plačevati preživnino, saj želi otrokoma vse najboljše. Dokler ne izide iz krize, pa prosi za razumevanje in upoštevanje njenih argumentov pri določitvi preživnine.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 103. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) so starši dolžni preživljati svoje otroke. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. čl. ZZZDR). Pri odmeri preživnine za otroka pa mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora tako zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (129.a čl. ZZZDR). Prvo izhodišče za določitev preživnine so torej otrokove potrebe. Sodišče prve stopnje je te ugotovilo in ocenilo, čemur toženka ne oporeka, da znašajo za ml. S. okoli 285 EUR, za ml. D. pa okoli 182 EUR, del teh je pokrit z otroškim dodatkom v višini 162,74 EUR. Toženka tudi ne oporeka ostalim ugotovitvam prvostopenjskega sodišča glede zmožnosti obeh staršev za plačevanje preživnine. Izpostavlja le svojo brezposelnost ter dejstvo, da prejema le socialno pomoč, katero porabi za plačevanje najemnine za stanovanje in da živi na robu revščine. Navedene okoliščine pa je sodišče prve stopnje upoštevalo, prav zato je določilo v breme toženke le minimalno preživnino, po 20 EUR za vsakega otroka, kar znaša le okrog 13 % potreb obeh otrok skupaj. Tako je preživninsko breme za otroka v pretežni meri na tožniku. Res toženka trenutno živi od socialne pomoči, vendar ni mogoče upoštevati le-tega toženkinega prejemka, marveč tudi njene zmožnosti za zaslužek. Starši morajo namreč storiti vse, kar je v njihovi moči za pridobitev preživninskih sredstev, ko gre za mladoletne otroke. Toženka se tudi še v pritožbi upira plačevanju preživnine, dokler se ne bi zaposlila, tak njen predlog, da bi začela plačevati preživnino (šele) po sklenitvi delovnega razmerja, pa je seveda nesprejemljiv. Toženka je sama mnenja, da je sposobna za delo, navaja, da se ukvarja z raznimi hobiji, izdeluje ročne izdelke, občasno se je tudi še po vložitvi tožbe zaposlovala, zato bi si nedvomno lahko našla delo in zaslužila tolikšne dohodke, da bi zmogla plačevati določeno preživnino in tudi, zgolj pavšalno sklicevanje na slabo zdravstveno stanje zato ni upoštevno. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi razjasnilo vsa potrebna dejstva za razsojo o preživninski obveznosti toženke in na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je tudi materialno pravo, uvodoma cit. določbe ZZZDR, pravilno uporabilo. Ker tudi ni zagrešilo kakšne postopkovne kršitve, na kar je treba paziti po uradni dolžnosti (v skladu z 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede preživninske obveznosti toženke) potrdilo (353. čl. ZPP).