Jedro

Določilo 2. odst. 497. čl. ZPP velja tudi za tuje pravne osebe, le glede roka plačila sodnih taks velja zanje določilo 1. odst. 28. čl. ZST.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo napoved pritožbe tožeče stranke za umaknjeno, ker tožeča stranka sodne takse za pritožbo ni plačala v 15 dneh od prejema taksnega opomina. Proti sklepu se tožeča stranka pritožuje in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Po 2. odst. 497. čl. ZPP nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo ob napovedi pritožbe. Ta določba velja za vse stranke postopka, ne glede na to, ali gre za tuje ali domače pravne osebe, saj je z njo predpisana procesna predpostavka za pritožbeni postopek. To pa pomeni, da je s to določbo ZPP derogiran tisti del določbe 1. odst. 28. čl. Zakona o sodnih taksah, ki določa, da se v primeru, če ima taksni zavezanec prebivališče ali sedež v tujini, pa ne plača sodne takse tedaj, ko nastane taksna obveznost, le-ta izterja šele po končanem postopku, ko se s sklepom ugotovi, koliko znaša neplačana taksa. Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča z uveljavitvijo 497. čl. ZPP derogiran tisti del določbe 1. odst. 28. čl. Zakona o sodnih taksah, ki določa rok za plačilo sodne takse za tujce, to je najmanj 30 dni, saj je zakonodajalec daljši rok za plačilo za tujce gotovo predpisal iz določenih utemeljenih razlogov. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je taksnemu zavezancu, to je tožeči stranki, določilo, da mora sodno takso za pritožbo plačati v roku 15 dni in ne v roku iz 1. odst. 28. čl. Zakona o sodnih taksah in ko je po preteku 15-ih dni štelo napoved pritožbe za umaknjeno. Zaradi nepravilne uporabe prej citiranih določb je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).