Jedro

Dodatek za pomoč in postrežbo se prizna, kadar zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb, to je, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Tožnik se lahko samostojno giba v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hrani, oblači in slači, se obuva in sezuva ter skrbi za osebno higieno, tudi pri opravljanju drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja, ne potrebuje pomoči. Zato tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi št. ... z dne 23. 4. 2013 in št. ... z dne 25. 10. 2013 ter da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.

Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da ima oteženo hojo po stopnicah, večkrat se mora ustaviti in držati za ograjo, pri hoji se mu vrti in je majav ter ima oteženo dihanje in vrtoglavice. Težave ima z levo in desno roko, bil je dvakrat na operaciji karpalnih kanalov desne roke, vendar ni izboljšav. Bolijo ga noge, ima obrabo kolkov in hrbtenice. Dvakrat mesečno gre k zdravniku, s spremstvom. Če obstaja dvigalo, gre z dvigalom. Ima stalno mrzle in mravljinčaste noge in roke, v rokah nima nobene moči. Štirikrat je utrpel možgansko kap. Z avtomobilom se vozi po stranskih cestah 2 do 3 km po nakupih, pri tem mu trgovke pomagajo pri vnosu živil v avto. Na sprehode hodi do 1 km daleč, s pomočjo palice. Več pomoči bi potreboval od CSD za nabavo živil in priprave enega obroka na domu in dovoz kosila iz doma upokojencev A..

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus sodbe sodišča prve stopnje v obsegu kakor jo določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji - v nadaljevanju: ZDSS-1) preizkusilo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 25. 10. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnika, zoper odločbo Območne enote B. št. ... z dne 23. 4. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Osebna zdravnica tožnika je v predlogu za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo z dne 19. 3. 2013 navedla, da se tožnik sam hrani, sam oblači in slači, čeprav s težavo in počasi, se sam obuva in sezuva, se samostojno giba v stanovanju in zunaj njega, samostojno skrbi za osebno higieno in samostojno opravlja fiziološke potrebe. Tožnik ni slep, ni slaboviden, ni popolnoma nepokreten, zaradi psihične prizadetosti ne potrebuje stalnega nadzora, tudi ne potrebuje 24 urne pomoči svojcev oziroma laični nadzor in stalne strokovne nege. Tožnik je na glavni obravnavi pred sodiščem prve stopnje sam prišel v sodno dvorano, hodil je normalno ter povedal, da nima moči v rokah, ker je bil operiran zaradi karpalnih kanalov. Bolijo ga noge, ima obrabo kolkov in hrbtenice, v mečih ga grabijo krči, noge ima mravljinčaste in mrzle. Vstavljeno ima umetno zaklopko. Živi sam, dvakrat tedensko ima zagotovljeno pomoč iz CSD, ki opravijo osnovno tedensko čiščenje, v zadnjem času mu pomagajo tudi občasno pri kopanju. Umije in obrije se sam, čeprav s težavo, enako je tudi s hranjenjem, jé sam. Desna roka je slabša od leve. Vozi avto na krajše razdalje. Inkontinenten ni, obleče in sleče se sam, enako obuje in sezuje, čeprav s težavo in za to potrebuje več časa. Na sprehode hodi do 1 km daleč.

Pravna podlaga za rešitev spora je podana v določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 69/12 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-2), ki v 99. in 100. členu določa upravičence do dodatka za pomoč in postrežbo. V 101. členu pa opredeljuje, kdaj je uživalcu pokojnine neogibno potrebna pomoč in postrežba za opravljanje vseh in kdaj za večino osnovnih življenjskih potreb. Dodatek za pomoč in postrežbo se prizna, kadar zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati večine osnovnih življenjskih potreb, to je, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja.

Pri tožniku takšno zdravstveno stanje, kakor je določeno v drugem odstavku 101. člena ZPIZ-2 ni podano. Tožnik se lahko samostojno giba v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hrani, oblači in slači, se obuva in sezuva ter skrbi za osebno higieno, tudi pri opravljanju drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja, ne potrebuje pomoči. Navedbe v pritožbi, da ima tožnik oteženo hojo po stopnicah, da se mu pri tem vrti in ima oteženo dihanje in vrtoglavice, tožnikove težave z levo in desno roko, z obrabo kolkov in hrbtenice, mravljinčaste in mrzle roke ter noge, ter potrebna pomoč pri samih nakupih v trgovino in vnosu živil v avto, ne pomenijo, da tožnik izpolnjuje zakonske znake za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno pojasnilo, da mu verjame, da glede na njegovo starost ter prebolelo glavno in spremljajoče bolezni, opravlja določena opravila težje, da bolezni, ki jih ima vplivajo na zadovoljevanje njegovih osnovnih življenjskih potreb, vendar ne do take mere, da teh potreb ne bi mogel opraviti sam, čeprav s težavo. Dodatek za pomoč in postrežbo, kakor ga opredeljuje ZPIZ-2, je namenjen zavarovancem, da lahko ohranijo svoje osnovne življenjske funkcije in da niso higiensko zanemarjeni. Navedenega pri tožniku ni.

Pritožbeno sodišče je na podlagi zgoraj navedenega, v skladu s 353. členom ZPP, pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.