Up-14/93

20/6-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, na seji senata dne 20/6-1995.

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 162/93 z dne 16/2-1993 in zoper sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenski Bistrici, opr. št. P 259/91 z dne 4/12-1991 in 1/12-1992 ter zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 539/93 z dne 8/9-1994 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 220/93 z dne 19/2-1993 in sklepom Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Slovenski Bistrici, opr. št. 528/92 z dne 2/12-1992 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnika vlagata najprej (17/3-1993) ustavno pritožbo zoper sklepa v posestnomotenjski pravdi in kasneje (13/10-1994) tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper pravnomočni sklep o zavrženju tožbe, s katero sta pritožnika uveljavljala nedopustnost izvršbe na podlagi začasne odredbe v isti posestnomotenjski zadevi; 21/12-1994 predlagata še zadržanje izvršitve izvršilnega sklepa na podlagi pravnomočnega posestnomotenjskega sklepa.

Sodišče je ugotovilo, da sta pritožnika motila tožnico v njeni mirni posesti pravice uporabe poti, ko sta na pot zasipala 10 m3 drv in ji tako onemogočila vožnjo in peš hojo; tožencema - pritožnikoma je naložilo odstranitev drv, v prihodnje pa, da se takih motitvenih dejanj odpovesta. Pritožnika vseskozi zatrjujeta, da je pot na njunem bremen prostem svetu, da sta jo tožnici prepovedovala in da je bilo motitveno dejanje storjeno v samopomoči.

Pritožnika zatrjujeta, da jima je z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršena pravica iz 22. in 23. člena Ustave, torej do enakega varstva pravic in do sodnega varstva. To da se je zgodilo s tem, ker sodišče ni prav spoznalo dejanskega stanu in ni prav uporabilo materialnega prava, kršene so bile tudi procesne norme, med drugim je prvostopno sodišče tožnici preveč pomagalo pri vlaganju tožbe.

Ustavnih pritožb, pri katerih iz pritožbenih navedb izhaja, da ustavne pravice z izpodbijanimi posamičnimi akti očitno niso bile kršene, Ustavno sodišče po določbi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94) ne more sprejeti.

Prav to pa se je izkazalo v preizkusu obravnavane ustavne pritožbe. V njej ni elementov, ki bi kazali na kršitev pravice do enakega varstva pravic, tudi pravica do sodnega varstva pritožnikoma v sklopu sodnih postopkov, katerih rezultat so tudi izpodbijane sodne odločbe, očitno ni bila kršena, iz njunih navedb pa tudi ni mogoče sklepati na očitno kršitev kakšne druge človekove pravice ali temeljne svoboščine. Kljub obširnosti navedb in zatrjevanj tudi pritožnika sama ne povesta, v čem naj bi taka kršitev bila. Zgolj nezadovoljnost s pravnomočnimi sodnimi odločbami še ne more biti argument o kršitvi ustavne pravice.

Ugotavljanje, ali je v pravnomočnih sodnih odločbah dejansko stanje prav spoznano, ali so procesne norme spoštovane in ali je pravilno uporabljeno materialno pravo, pa samo po sebi ne more biti predmet postopka o ustavni pritožbi, saj Ustavno sodišče ni instanca rednemu sodstvu.

Ker po vsem obrazloženem ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti, tudi zadržanje izvršitve sklepa v izvršilnem postopku, ki izhaja iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa, ne pride v poštev.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je bil sprejet soglasno.

Predsednik senata mag. Janez Snoj