Jedro

Na podlagi posebnih določb ZJU in ZObr je predhodno varstvo pravic pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo tudi v primeru spora o prenehanju delovnega razmerja, zato je sklicevanje na določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR neutemeljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dnem 14. 6. 2004, ugotovitev, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas ter reintegracijo, in plačilo plače od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik isti dan kot tožbo, vložil tudi zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki. Zato je bila glede na določbo osmega odstavka 100.a člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94 in nasl. - ZObr) tožba vložena preuranjeno, in jo je moralo sodišče v skladu z drugim odstavkom 42. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) zavreči. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočen sklep, izdan na drugi stopnji, vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je sodišče pri svoji odločitvi oprlo na napačno pravno podlago. Po določbi 2. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - ZDR) ureja ZDR tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. ZObr v 100. a členu res posebej ureja postopek uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, ne opredeljuje pa oziroma ne ureja posebej postopka uveljavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zato je potrebno neposredno uporabiti določbo 204. člena ZDR, ki velja tudi za delavce tožene stranke. Po ozki razlagi 100. a člena ZObr, brez upoštevanja določb ZDR, je tožnik v izrazito neenakopravnem položaju nasproti drugim delavcem, za katere se ZObr ne uporablja.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

Po določbah prvega in drugega odstavka 384. člena ZPP je dovoljena revizija tudi zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, pod pogojem, da bi bila revizija dovoljena zoper pravnomočno sodbo. V obravnavani zadevi je bil postopek pravnomočno končan, revizija v sporih o obstoju in prenehanju delovnega razmerja pa je vedno dovoljena (2. točka 31. člena ZDSS-1, ta zakon je na podlagi prvega odstavka 84. člena ZDSS-1 treba uporabiti tudi v tem postopku).

Izpodbijani sklep je procesna odločitev - zavrženje tožbe, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo - pri kateri sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja in uporabilo materialnega prava. Katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka tožnik uveljavlja, v reviziji izrecno ni navedeno. Smiselno pa uveljavlja kršitev tistih določb ZDR, ki vsebuje v bistvu procesne določbe in tistih določb ZDR in ZObr, ki urejajo predhodni postopek pri delodajalcu, kar se v sodnem postopku presoja v okviru presoje pravilne uporabe materialnega prava.

Po določbi 2. člena ZDR ureja ta zakon tudi delovna razmerja delavcev, zaposlenih v državnih organih, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Ta posebni zakon je Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl. - ZJU), ki ureja posebnosti delovnih razmerij zaposlenih v javnem sektorju (drugi odstavek 2. člena ZJU). Po določbi drugega odstavka 22. člena ZJU pa so posamezna vprašanja za poklicne pripadnike Slovenske vojske za zakonom drugače urejena, kot so urejena z ZJU.

ZObr za poklicne pripadnike Slovenske vojske deloma drugače ureja nekatera vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, v 100. a členu pa ima posebej urejeno tudi uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja teh zaposlenih. Posebnosti pa so v primerjavi z ZJU le glede organov, ki odločajo o ugovorih oziroma zahtevah in glede rokov za ugovore in odločitev o njih. Enako kot po ZJU pa velja obveznost predhodne vložitve pritožbe zoper odločitev delodajalca na pristojni drugostopni organ (peti, prej četrti odstavek 24. člena ZJU). Tožbo lahko delavec vloži šele zoper odločitev drugostopnega organa pri delodajalcu ali v primerih, ko drugostopni organ v določenem roku o pritožbi (ugovoru, zahtevi za varstvo pravic) ne odloči. V skladu s tako ureditvijo je tudi določba 42. člena ZDSS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže, če je bila vložena prezgodaj. Prezgodaj pa je tožba vložena tudi v primeru, ko jo delavec vloži istočasno z zahtevo za varstvo pravic pri delodajalcu, torej še preden je potekel rok, v katerem mora pristojni organ delodajalca o njej odločiti.

Ker gre v obravnavani zadevi za točno tak primer, je izpodbijana odločitev pravilna. Na podlagi zgoraj navedenih posebnih določb ZJU in ZObr je predhodno varstvo pravic pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo tudi v primeru spora o prenehanju delovnega razmerja, zato je sklicevanje na določbo tretjega odstavka 204. člena ZDR neutemeljeno. To nedvomno velja za zahtevek, kot je opredeljen v 1. točki tožbenega zahtevka (ne glede na to, ali v sporni zadevi sploh gre za odpoved ali le za obvestilo o izteku delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za določen čas). Enako pa velja tudi za drugi zahtevek (točka 2. tožbenega zahtevka). Ker je bil po ugotovitvah obeh sodišč tožnik v času vložitve tožbe še vedno zaposlen pri toženi stranki (na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas), tak zahtevek ne spada med spore po tretjem odstavku 204. člena ZDR, temveč bi moral delavec tudi na podlagi ZDR ravnati v skladu s prvim in drugim odstavkom 204. člena ZDR - če ne bilo posebne ureditve za zaposlene v javnem sektorju na podlagi ZJU (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 61/2006 z dne 11. 4. 2006).

Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).