Jedro

Terjatev iz naslova pravdnih stroškov ne nastane takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo, ampak šele, ko o njih odloči sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP). Zato tudi v obravnavani zadevi stroški tožnika niso nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, ampak šele z izpodbijanim sklepom in je sodišče prve stopnje o njih pravilno odločilo z dajatvenim zahtevkom.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se stroški postopka znižajo na znesek 352,02 EUR (namesto zneska 494,93 EUR).

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 25,26 EUR v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 494,83 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženka in predlaga, da ga pritožbeno sodišče iz dajatvenega preoblikuje v ugotovitvenega, podredno da sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločitev. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so stroški postopka nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko in je zato o njih mogoče odločiti le z ugotovitvenem sklepom. Pritožuje se tudi zoper višino odmerjenih stroškov. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo stroške za prvo pripravljalno vlogo, kar pa je v nasprotju z institutom zamudne sodbe in 318. členom ZPP. Zamudna sodba se izda le na podlagi tožbe, ker toženka nanjo ni odgovorila. Poleg tega pa pripravljalna vloga sploh ni bila potrebna, saj mora sodišče že po uradni dolžnosti dajatveni zahtevek spremeniti v ugotovitvenega. Toženka priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem). je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je bilo popolno ugotovljeno, deloma pa zmotno uporabljeno materialno pravo.

5. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo o stroških tožnika odločiti z ugotovitvenim zahtevkom. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov ne nastane takrat, ko ti stroški dejansko nastanejo, ampak šele, ko o njih odloči sodišče (prvi odstavek 163. člen ZPP). Zato tudi v obravnavani zadevi stroški tožnika niso nastali pred začetkom stečajnega postopka nad toženko, ampak šele z izpodbijanim sklepom in je sodišče prve stopnje o njih pravilno odločilo z dajatvenim zahtevkom. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člen v zvezi s 353. členom ZPP).

6. Delno utemeljeno pa pritožba napada odločitev sodišča, s katero so bili tožniku priznani stroški pripravljalne vloge z dne 13. 12. 2016, s katero je tožnik svoj tožbeni zahtevek oblikoval iz dajatvenega v ugotovitvenega. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo 19. 11. 2015, nad toženko pa se je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 687/2016 z dne 17. 2. 2016 začel stečajni postopek. Pravdni postopek se je torej začel pred začetkom stečajnega postopka, zaradi česar je potrebno uporabiti pravila iz 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 s sprem.). V sodni praksi pa je bilo že večkrat zavzeto stališče (npr. v odločbi VSL I Cpg 424/2017), da mora na podlagi četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP sodišče tožbeni zahtevek razumeti kot ugotovitvenega in ga kot takega obravnavati tudi v primeru, če je postavljen v dajatveni obliki. To pa ne pomeni, da tožnik ne bi smel predlagati spremembe zahtevka. Običajno je tudi, da mora predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka, kar je tožnik z navedeno vlogo tudi storil in istočasno svoj zahtevek spremenil v ugotovitvenega. Res pa navedene vloge glede na njeno vsebino ni mogoče šteti za obrazloženo pripravljalno vlogo, ampak za dopis, ki ga Odvetniška tarifa (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) v 3. točki tarifne številke 39 vrednoti s 50 točkami. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno tožniku priznalo za to vlogo 300 točk po 2. točki tarifne številke 15 OT. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo (3. točka 365. člena v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP) ter stroške tožnika znižalo za skupni znesek 142,81 EUR, tako da skupaj priznani stroški znašajo 352,02 EUR (450 točk + 2 % = 459 točk x 0,459 EUR = 210,68 EUR x 22 % = 257,02 EUR + 95,00 EUR = 352,02 EUR). V ostalem pa je ob ugotovitvi, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, potrdilo nespremenjeni del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 154. člena in 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Toženka je s pritožbo izpodbijala sklep v celoti (494,83 EUR = vrednost predmeta 1078 točk), uspela za znesek 142,81 EUR, kar pomeni 28,86 % uspeh v pravdi. Zato je upravičena do naslednjih stroškov: pritožba 200 točk (kot v priglasitvi stroškov, 4. točka tar. št. 15), 2 % materialni stroški, 22 % DDV, kar znaša 114,22 EUR. Glede na uspeh v postopku pa toženki gredo stroški v višini 25,26 EUR.