Jedro

Gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti. Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 15. 5. 1997 vložila tožbo za plačilo odškodnine v znesku 85.232.000,00 SIT pri Okrožnem sodišču v Celju, ki se je s sklepom opr. št. P 389/97 z dne 6. 8. 2007 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu sodišču v Celju. Sklenilo je, da gre za spor med delodajalcem in delavcem za plačilo odškodnine v zvezi z delom, torej za spor iz 2. točke 4. člena v času vložitve tožbe veljavnega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94).

2. Delovno sodišče v Celju, kjer je zadeva vodena pod opr. št. Pd 340/2007, je po predlogu tožeče stranke z dne 14. 6. 2010 sprožilo spor o pristojnosti pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije z obrazložitvijo, da gre za spor med gospodarsko družbo in članico uprave (direktorico), torej po določbah 481. člena in 482. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) za gospodarski spor, v katerem bo potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb. 3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

4. Po določbi prvega odstavka 97. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in naslednji) sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodišča splošne pristojnosti, specializirana pa le v okviru pristojnosti, ki je z zakonom izrecno določena (drugi odstavek 97. člena ZS). Po 2. točki 4. člena ZDSS, ki je veljal v času vložitve tožbe, je bilo delovno sodišče pristojno za odločanje o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Podobno določbo vsebuje sedaj 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v b) točki prvega odstavka s tem, da odškodninskih sporov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ne izključuje. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb, za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča. 5. Toženka je bila v obdobju, iz katerega izvira zatrjevana škoda, za katero naj bi bila odgovorna, sicer v delovnem razmerju pri tožeči stranki, vendar pa v funkciji članice organa upravljanja družbe – direktorice. Poslovodna oseba gospodarske družbe, ki je hkrati tudi v delovnem razmerju, ima v gospodarski družbi dvojni položaj: statusnopravni položaj organa družbe in delovnopravni položaj delavca v delovnem razmerju. V načelnem pravnem mnenju z dne 12. 6. 2008 je Vrhovno sodišče v zvezi z odpoklicem članov organov gospodarskih družb zavzelo stališče, da se v sporih med gospodarsko družbo in njenim članom organa upravljanja – direktorjem, ki ima sklenjeno tudi pogodbo o zaposlitvi, lahko pojavljajo tako elementi gospodarskega statusnega spora kot elementi individualnega delovnega spora. Podobno velja za odškodninske spore med gospodarsko družbo in njenim direktorjem, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

6. Zaradi navedene dvojnosti je za določitev stvarne pristojnosti v takem sporu zato odločilnega pomena vsebina zahtevka. Po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 39/93 in naslednji), veljavnem v obdobju, iz katerega izvira nastanek zatrjevane škode, velja za člane uprave delniške družbe poseben standard skrbnosti, ki je pravno relevanten za ugotavljanje stopnje njihove odškodninske odgovornosti. V spornem primeru gre za odškodninski spor delniške družbe proti svoji (bivši) direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo toženka povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, kar pomeni, da je temelj zahtevka podan v ZGD, v določbah o odgovornosti člana uprave za vodenje poslov oziroma o odgovornosti člana uprave za škodo kot posledico kršitve njegove obveznosti (258. člen ZGD). Za naravo oziroma vsebino spora je dejstvo, da je bila toženka tudi v delovnem razmerju s tožečo stranko, nepomembno. To pa pomeni, da ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo kot specializirano pristojno delovno sodišče, ampak gre za spor med družbo in članico organa upravljanja, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. 7. Glede na navedeno je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 6. točko drugega odstavka 32. člena ZPP Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Celju.