Jedro

Utemeljena zavrnitev predloga za obnovo postopka, ker nov dokaz ne spreminja prvotne odločitve sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je toženka dolžna izprazniti dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani ter ji ga izročiti izpraznjenega oseb in stvari, je pravnomočno zavrnjen. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog tožeče stranke za obnovo postopka. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za obnovo postopka potrdilo.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter napačne uporabe materialnega prava s predlogom na dovolitev obnove postopka in spremembo sodbe sodišča prve stopnje tako, da bo tožbenemu zahtevku na izpraznitev stanovanja ugodeno. V dosedanjem postopku se je ugotavljalo nekaj drugega, kar izhaja iz predloženih dokazov.

Izpodbijani sklep ne obrazlaga, kako ocenjuje izvedene dokaze in kateri dokazi so bili tisti, ki so sodišče prepričali, da je predlog za obnovo zavrnilo. Po eni strani se zatrjuje, da se nobeno od sodišč na pogodbo o oddaji stanovanja z dne 15.2.1989 ne sklicuje, po drugi strani pa je ugotovljeno, da je ravno ta listina, ki je izpodbijana kot ponarejena, podlaga za odločitev o zavrnitvi zahtevka na izpraznitev. Podpis na pogodbi z dne 15.2.1989, ki naj bi bil toženkin, ni njen. To je dokazano z grafološko ekspertizo. Do kazenskega pregona ni prišlo zaradi zastaranja. Goljufiva listina z dne 15.2.1989 je nov dokaz (točka 9 421. člena ZPP), ki je lahko podlaga za ugoditev predlogu za obnovo postopka. Tudi izpoved priče K. P. je takšna, da bi obnovo postopka omogočila. Bivši imetnik stanovanjske pravice T. je plačeval stroške za štiri osebe v stanovanju do avgusta meseca 1991. Potrebno bi bilo zaslišati tudi pričo J. M. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Morebitna ponarejenost listine z dne 15.2.1989 kot obnovitveni razlog po 5. točki 421. člena ZPP je v izpodbijanem sklepu relativizirana s tožbeno trditveno podlago, po kateri "toženka že od leta 1989 brez pravnega naslova zaseda predmetno stanovanje." Prav zato je bilo sprejeto stališče, da je toženka, ki je nezakonito - torej ne glede na pristnost listine z dne 15.2.1989 - zasedala celo stanovanje prejšnjega imetnika stanovanjske pravice, ki se je izselil, pridobila položaj, ki sledi iz določbe tretjega odstavka 50. člena ZSR, Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 35/82). To je imelo za posledico ugotovitev, da je do vložitve tožbe stanovanje zasedala več kot 2 leti, zaradi česar odločbe o izpraznitvi ni bilo mogoče več izdati. V kontekstu take presoje pa ni pravno odločilno, ali je pogodba z dne 15.2.1989 ponarejena, ali ne.

Predlagateljica obnove vidi obnovitveni razlog tudi v izpovedi priče K.P. (9. točka 421. člena ZPP). Priča naj bi povedala, da je prejšnji imetnik stanovanjske pravice v spornem stanovanju bival še v letu 1990. To naj bi posledično onemogočilo uporabo določbe tretjega odstavka 50. člena ZSR. Sodišči nižje stopnje sta sicer šteli izpoved te priče za nov dokaz, vendar sta jo prosto ocenili v povezavi z dodatnim toženkinim zaslišanjem. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi odločilo, da "tožeča stranka s predlaganimi dokazi ni uspela omajati zaključkov sodišča o času bivanja toženke v spornem stanovanju". Izpodbijani sklep takšno razlago sprejema, revizijsko sodišče pa v razlogih tega sklepa o teh odločilnih okoliščinah ne najde podlage za ugotovitev, da je bila kršena določba 9. točke 421. člena ZPP.

Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).