Jedro

Če zakoniti zastopnik pravne osebe ali (in) delavec, ki se najde v poslovnem prostoru, odkloni sprejem vabila na glavno obravnavo, in ga nato vročevalec pusti pri tajnici (v poslovnem prostoru pravne osebe), je vročitev pravilno opravljena in s tem vabilo na glavno obravnavo izkazano.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki škodo, nastalo zaradi okvare njenega viličarja, ki ga je tožena stranka uporabljala v poslovnem prostoru, najetem od tožeče stranke, v znesku 329.063,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala njeno spremembo ali razveljavitev.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži trditev tožene stranke v pritožbi, da ni prejela vabila na glavno obravnavo dne 4.6.1997. Iz poročil sodnega vročevalca z dne 21.4.1997 (glej lista št. 33 in 34 s prilogami v spisu) sledi, da je istega dne vročal toženi stranki (ki takrat še ni imela pooblaščenca) in hkrati še njenemu zakonitemu zastopniku vabilo na narok za glavno obravnavo, razpisano za 4.6.1997. Ker je naslovnik (treba je razumeti zakoniti zastopnik tožene stranke) odklanjal podpis prejema vabila, ga je pustil naslovnikovi tajnici (ki povratnice tudi ni podpisala).

To pomeni, da je vročevalec potem, ko je oseba, ki bi ji po določbi 1. odst. 134. člena ZPP moral vročiti vabilo, sprejem odklonila, ravnal pravilno, v skladu z določbo 144. člena ZPP, ko je vabilo pustil v poslovnem prostoru (pri tajnici) tožene stranke. Zato so bili izpolnjeni pogoji, da je sodišče prve stopnje narok za glavno obravnavo lahko opravilo brez navzočnosti tožene stranke (295. člen ZPP).

Tudi naroka pred tem, dne 9.4.1997, se tožena stranka ni udeležila.

To je razvidno iz zapisnika o tem naroku. Trditev tožene stranke v pritožbi, da je na sodišče takrat prišla (kar pomeni, da je vabilo na ta narok očitno prejela), ni pomembna, če na narok ni pristopila.

Kako je mogoče, da jo je tožeča stranka zavedla, da je narok preložen, tožena stranka ni obrazložila; če bi bilo to res, bi morala sebi pripisati posledice izostanka z naroka (ki tako ali tako ni bil opravljen, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vabilo za toženo stranko ni izkazano).

Dejstvo, ki ga tožena stranka zatrjuje v pritožbi, da poslovnega prostora, v katerem je bil viličar, nikoli ni uporabljala in ji sploh ni bil predan v uporabo, je tu prvič zatrjevano. Pritožbeno sodišče bi ga zato lahko upoštevalo samo, če bi tožena stranka izkazala za verjetno, da ga brez svoje krivde ni mogla navesti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (1. odst. 496.a člena ZPP). Tega tožena stranka ne izkazuje, pa bi ji to tudi zelo težko uspelo, ker je v odgovoru na tožbo sama navedla, da je poslovni prostor uporabljala (zanikala je le uporabo viličarja).

Sodišče prve stopnje je v sodbi natančno obrazložilo, zakaj šteje za dokazano, da je tožena stranka uporabljala viličar (last tožeče stranke), ki je bil ob začetku uporabe brezhiben. Z dokazno oceno prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Pravilen je tudi zaključek, da bi morala tožena stranka dokazati, da za škodo ni odgovorna, če bi se hotela uspešno upreti tožbenemu zahtevku. Tega pa zaradi svoje pasivnosti v postopku na prvi stopnji ni dokazala.

Očitek pritožbe, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko se je oprlo le na izpovedi prič, ki jih je predlagala tožeča stranka, tistih, ki jih je predlagala tožena, pa ni zaslišalo, ni utemeljen.

Toženo stranko je namreč sodišče prve stopnje (z dopisom, poslanim skupaj z vabili na naroka za glavno obravnavo 9.4.1997 in 4.6.1997) opozorilo, naj pripelje svoje priče s seboj, a tega ni storila. S tem je sama povzročila, da jih sodišče ni moglo zaslišati.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov. Zato je na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.