Jedro

Z opustitvijo presoje tožbenih ugovorov, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi, so bistveno kršena pravila postopka (245. člen ZUP). Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju upravni organ lahko z upravno odločbo urejeno pravno razmerje z upravno odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih in v postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške carinske uprave št.02/2 - Up/II-633/2 z dne 19. 08. 1983.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Carinarnice Koper št. 02.02 Up/I 495 z dne 19. 05. 1993, s katero je ta med drugim odločila, da se prosta carinska prodajalna (PCP) tožnice v prostorih Hotela Marina v Izoli, Veliki trg 11 zapre z dnem dokončnosti te odločbe, ker so v skladu s 1. odstavkom 7. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. l. RS, št. 13/93) od uveljavitve tega zakona dne 27. 03. 1993 dalje lahko PCP odprte samo v času organizirane carinske kontrole, ko so prisotni delavci carinarnice, ki kontrolirajo vnos in iznos blaga in zato ne izpolnjuje zakonskih pogojev po 1. odstavku 222. člena carinskega zakona. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da za delovanje sporne proste carinske prodajalne niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 7. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju in 1. odstavka 222. člena carinskega zakona, ker se nahaja na kraju, kjer ni organizirane carinske kontrole, kot jo zahtevajo navedeni predpisi.

Tožeča stranka v tožbi povzema svoje pritožbene navedbe in zatrjuje, da tožena stranka v izpodbijani odločbi nanje ni odgovorila, saj le pavšalno navaja razloge in se sklicuje na predpise. Navaja tudi, da je tožena stranka s posameznimi internimi navodili dejansko onemogočila normalno poslovanje proste carinske prodajalne že pred dokončnostjo odločbe Carinarnice Koper. Z odločbo Carinarnice Koper je bilo poseženo v predhodno vzpostavljeno pravno stanje, ki je bilo v skladu z njeno odločbo št. 02.02. UP/I 1889 z dne 02. 09. 1992, s katero je bilo tožnici dovoljeno odpreti sedaj sporno prosto carinsko prodajalno s tem, da je bila ta odločba še dopolnjena z njeno odločbo št. 02.02. Up/I 1989/1 z dne 30. 11. 1992 in sicer za prodajo tujim in domačim fizičnim osebam pri prihodu iz tujine oziroma odhodu v tujino . Pravna podlaga za izdajo odločbe in poslovanje proste carinske prodajalne je bila dana v 51. členu zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur.l. SFRJ, št. 43/89 in 11/91) in 1. odstavku 222. člena carinskega zakona, poslovanje pa je urejeno tudi v pravilniku o prostih carinskih prodajalnah in o preskrbovanju prevoznih sredstev v mednarodnem prometu. Sedanja pravna ureditev je dejansko identična, saj je po vsebini 1. odstavek 7. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. l. SRS, št. 13/93) enak 1. odstavku 51. člena prejšnjega zakona. Zato ni razloga za tak poseg v navedeni pravnomočni odločbi, saj je možno neko pravnomočno in dokončno odločbo v upravnem postopku spreminjati le v skladu s pogoji v zakonu o splošnem upravnem postopku. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi tudi vse pritožbene navedbe. Tožnica utemeljeno zatrjuje, da tožena stranka ni v celoti odgovorila na njene pritožbene ugovore. Ti ugovori so pomembni za odločitev v konkretni zadevi, zato je tožena stranka z opustitvijo njihove presoje bistveno kršila pravila postopka. Zato je podan izpodbojni razlog iz 3. točke 1. odstavka 10. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Na podlagi podatkov v upravnih spisih je tudi pritrditi tožbenemu ugovoru, da so bile odločba z dopolnilno odločbo, na podlagi katerih sporna prosta carinska prodajalna posluje, in izpodbijana odločba izdane ob vsebinsko enaki zakonski ureditvi kot je veljala ob izdaji izpodbijane odločbe. Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju upravni organ lahko z upravno odločbo urejeno pravno razmerje z upravno odločbo odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih in v postopku, določenih z zakonom (158. člen ustave Republike Slovenije). Iz upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil izveden tak postopek. Zato je po mnenju sodišča tudi iz tega razloga tožba utemeljena.

Iz navedenih razlogov je izpodbijana odločba nezakonita. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS. Določbe carinskega zakona, ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. SRS, št. 1/91-I).