Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v sredo 17. 12. 2014, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 18. 12. 2014, pa je treba šteti začetek 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu. 30-dnevni rok za tožbo se je iztekel v petek 16. 1. 2015. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v ponedeljek 19. 1. 2015, zato je tožba vložena prepozno.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prvih pet let po vselitvi v novo stanovanje s pripadajočima parkirnima mestoma in shrambo na naslovu ... Odločil je tudi, da stroški postopka niso nastali. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 2. Tožnik v tožbi nasprotuje stališču tožene stranke, da je prijava stalnega ali začasnega prebivališča obvezen pogoj za izdajo odločbe, s katero se občana oprosti plačevanja nadomestila. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in samo odloči o zadevi, podrejeno pa, da izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje z ustreznimi navodili, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Pojasnjuje, da je za prijavo pa tudi za ohranitev naslova prebivališča potrebna dejanska naselitev na naslovu ter da tožeča stranka na naslovu ... nima prijavljenega prebivališča. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. V obravnavani zadevi je bil postopek končan z izdajo drugostopenjske odločbe, s katero je organ druge stopnje zavrnil tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo. V zvezi s pravočasnostjo tožbe sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je bila drugostopenjska odločba tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena pusti vročevalec v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15-ih dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

6. Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku dne 2. 12. 2014 poizkušena vročitev drugostopenjske odločbe. Ker se vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu stalnega prebivališča puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil tožnik opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15-ih dni, ki začne teči od dne 3. 12. 2014. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15-dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to 18. 12. 2014 puščeno v hišnem predalčniku.

7. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP se torej šteje, da v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v sredo 17. 12. 2014, ko bi moral tožnik pisanje osebno tudi prevzeti na pošti. Od naslednjega dne, torej od 18. 12. 2014, pa je treba šteti začetek 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

8. 30-dnevni rok za tožbo se je iztekel v petek 16. 1. 2015. Iz podatkov na pisemski ovojnici pa je razvidno, da je tožnik tožbo priporočeno na pošti oddal šele v ponedeljek 19. 1. 2015, zato je tožba glede na prekluzivni 30 dnevni rok vložena prepozno. Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zoper izpodbijano odločbo zavreči. S tem v zvezi sodišče še ugotavlja, da tožnik v tožbi zmotno meni, da mu je bila drugostopenjska odločba vročena dne 18. 12. 2014 in da je zato pravočasna. Kot je razvidno iz obvestila o prispelem pismu, je bilo tega dne pisanje vloženo v tožnikov hišni predalčnik. Pri tem namreč ni bistveno, kdaj je tožnik dejansko prejel drugostopenjsko odločbo, ampak je bistven dan, ko je nastopila fikcija vročitve, saj od tega dne dalje teče rok za vložitev tožbe. Tako je tudi stališče vrhovnega sodišča (sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 406/2013).

K točki II izreka:

9. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.