Jedro

Če se je delavec strinjal z odločbo delodajalca, s katero je bil opredeljen za trajno presežnega delavca in določen datum prenehanja delovnega razmerja, ter se je pisno odpovedal pritožbi zoper tako odločitev, še ne pomeni, da se je s tem odpovedal tudi pravici do odpravnine, ki mu pripada kot trajno presežnemu delavcu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. tč. izreka, v 2. tč. izreka v delu zavrnitve priznanja tožniku pravic iz delovnega razmerja, ki se nanaša na plačilo kapitaliziranega nadomestila plače iz naslova odpovednega roka in v 3. tč. izreka glede stroškov postopka, razveljavi ter v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem pa se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu v 2. tč. izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da med tožnikom in toženo stranko ni bil sklenjen pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja pred iztekom šestmesečnega roka (1. tč. izreka), zavrnilo pa zahtevek na razveljavitev sklepa z dne 31.12.1996 oz. zahtevek, da je tožniku prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki kot trajnemu višku dne 30.6.1997, to je po preteku šest mesecev in da mu je tožena stranka dolžna za ta čas priznati vse pravice iz delovnega razmerja (2. tč. izreka).

Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 53.167,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 3.12.1997 dalje do plačila, v roku 8 dni (3. tč.izreka).

Tožnik se je pritožil zoper zavrnilni del sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, ki se v RS uporablja kot republiški predpis). Navaja, da je dne 30.12.1996 prejel zgolj pismeni odpravek odločbe o prenehanju delovnega razmerja, kar je podpisal. Vendar ni bilo v njegovi volji, da se je s tem tudi odpovedal pritožbi zoper takšno odločbo. Ne strinja se, da je bila navedba v odločbi glede odpovedi pritožbe že v naprej napisana, pri čemer se z sprejeto odločbo ni odpovedal pravicam iz delovnega razmerja, do katerih je upravičen iz naslova zakonsko določenega odpovednega roka. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu spremeni sodbo tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v izpobijanem delu preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče se ne strinja z navedbo pritožbe, da je tožnik s podpisom odločbe dejansko le prevzel njen pismeni odpravek. Glede tega v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, ki je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da pri podpisovanju odločbe na strani tožnika ni šlo za nikakršno pravno relevantno zmoto oz.

pritiska delavcev tožene stranke. Res je bil zapis o odpovedi pritožbe na odločbi že prej pripravljen, vendar je sodišče ugotovilo, da je tožnik pred podpisom prebral vsebino odločbe in bi lahko določene odločitve iz odločbe prečrtal, če se z njimi ne bi strinjal, ali pa že takrat izrecno navedel, da se pravici do pritožbe ne bo odpovedal. Nenazadnje gre po zaključku pritožbenega sodišča pri tožniku za polnoletno osebo, ki je bil predhodno seznanjen, da bo postal presežni delavec z določenim datumom prenehanja delovnega razmerja in pripadajočim zneskom odpravnine, pri čemer se njegov podpis pod navedbo odpovedi pritožbe lahko smatra za potrditev vsebine izpodbijane odločbe. Zato njegovo pritožbeno sklicevanje na zmoto pri podpisovanju oz. da je s tem potrdil zgolj prejem odločbe, ne more biti upoštevno. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tako tožniku pravilno prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki dne 31.12.1996, kot je to določeno v izpodbijani odločbi in se lahko navedeni datum šteje za skrajšanje šestmesečnega odpovednega roka. Ob tem pa dejstvo, da je imel s strani pristojnega zavoda za zaposlovanje priznano nadomestilo za čas brezposelnosti že od dne 1.1.1997 dalje, v tem sporu nima odločilnega pomena.

Zato je utemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za priznanje pravice do kapitaliziranega zneska nadomestila plače iz naslova odpovednega roka. Tožnik sicer ni upravičen do delovnega razmerja za čas 6 mesecev po dokončnosti sklepa, je pa zato v konkretnem primeru upravičen do kapitaliziranega nadomestila plače za navedeni čas v skladu z določbo 36. f čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 14/90 - 71/93), saj se tej pravici ni odpovedal. Takšna pravica mu gre kot presežnemu delavcu in ob že ugotovljenemu dejstvu, da mu je prenehalo delovno razmerje dejansko prvi dan odpovednega roka. Sodišče prve stopnje to v svojem postopku ni upoštevalo in je pri odločitvi o zavrnitvi zahtevka zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče v že navedenem delu v 2. tč. izreka razveljavilo sodbo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (370. čl. ZPP). Nadalje je razveljavilo tudi ugotovitev sodišča, da med strankama ni bil sklenjen pismeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja pred iztekom odpovednega roka (1. tč.

izreka). Vendar ne na podlagi prekoračitve zahtevka, saj pritožba tega ne izpodbija, temveč iz razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z tožnikovo pravico do navedenega denarnega nadomestila. Glede na to, da je pritožbeno sodišče v navedenem obsegu razveljavilo sodbo, je v tej posledici razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (3. tč. izreka), o katerih bo sodišče odločilo s končno odločbo.

V preostalem pa je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem nerazveljavljenem delu v 2. tč. izreka potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponovno odločiti o pravici tožnika do kapitaliziranega nadomestila plače, pri čemer bo moral tožnik glede tega opredeliti zahtevek tudi po višini oz. sodišče predhodno ugotoviti, če je med strankama že prišlo do kakšnega dogovora v zvezi z nadomestilom za čas odpovednega roka. Ko bo sodišče dopolnilo dokazni postopek v nakazani smeri in po možnosti razčistilo še ostale okoliščine primera, bo o tem zahtevku lahko ponovno razsodilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst.166. čl. ZPP.