Jedro

Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča, da je toženec v skladu z dogovorom tožnici dolžan izstaviti potrdilo o plačilu kupnine, ker je bila dogovorjena tožničina izpolnitev pogodbe v celoti opravljena. Računska napaka v zvezi z zapisom zneska 84.774 DEM je za odločanje o zahtevku nebistvena, saj v ničemer ne posega v bistvene elemente prodajne pogodbe (stvar, ki se prodaja in dogovorjena cena).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo toženca, da je dolžan izdati tožnici potrdilo, da mu je plačala pripadajočo kupnino za hišo v Kopru, na podlagi prodajne pogodbe z dne 4.4.2001. Sodišče je s sodbo zavrnilo tožničin zahtevek glede plačila mesečne uporabnine za prostor v hiši. 2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo proti ugodilnemu delu prvostopenjske sodbe, ugodilo pa je tožničini pritožbi in razveljavilo prvostopenjsko sodbo v zavrnilnem delu in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Toženec je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča v zvezi s tem, da je tožnici dolžan izdati navedeno potrdilo. Uveljavlja „vse revizijske razloge po Zakonu o pravdnem postopku – ZPP“. Stališče revidenta je, da „vsebina“ prodajne pogodbe z dne 4.4.2001 ne določa, da prejmeta prodajalca vsak polovico kupnine. Revident je podpisal pogodbo samo zato, da bi prejel „poleg ostalega“ še 84.774 DEM. Ta znesek je bil tudi jasno zapisan v pogodbi in če je šlo za napako, potem pogodba ni nastala. Bistvena kršitev postopka naj bi bila podana zato, ker so „sodbeni razlogi v nasprotju z vsebino kupoprodajne pogodbe in jasnimi zakonskimi normami“.

4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožnici, ta pa na revizijo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

5.Vrhovno sodišče je v sodbah že večkrat poudarilo, da revident ne more s trditvami o procesnih rešitvah uspešno vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato kot pravilno sprejeto na drugi stopnji(1).

Očitek procesne kršitve je v takem primeru le navidezen: revident z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno, kar pa je v nasprotju s prepovedjo iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Revizijsko sodišče je zato pri odločanju vezano na naslednje dejanske ugotovitve: - celotna dogovorjena kupnina za sporno stanovanjsko hišo je znašala 270.000 DEM; - pogodbena volja pogodbenih strank je bila, da vsak prodajalec prejme polovico dogovorjene kupnine; - toženec je na račun kupnine (upoštevaje tudi plačilo dolgov) od tožnice prejel skupaj 135.000 DEM.

6.Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča, da je toženec v skladu z dogovorom tožnici dolžan izstaviti potrdilo o plačilu kupnine(2), ker je bila dogovorjena tožničina izpolnitev pogodbe v celoti opravljena. Računska napaka v zvezi z zapisom zneska 84.774 DEM je za odločanje o zahtevku nebistvena, saj v ničemer ne posega v bistvene elemente prodajne pogodbe (stvar, ki se prodaja in dogovorjena cena)(3).

7.Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Npr. odločbe II Ips 120/2001, II Ips 316/2004 in II Ips 250/2005. Op. št. (2): Primerjaj 17. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Op. št. (3): Primerjaj 454. člen ZOR.