- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VDSS Sodba Pdp 441/2025
ECLI:SI:VDSS:2026:PDP.441.2025 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je tedaj, ko delodajalec ugotovi, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zbiranje podatkov o morebitni kršitvi in odločitev o ukrepu, kakršen je izredna odpoved, zahteva od delodajalca določen čas, saj ne bi bilo razumno, če bi bil standard ugotovitve kršitve - še toliko bolj pri kršitvi z vsemi znaki kaznivega dejanja - prenizek in bi silil delodajalca k sprejemanju prenagljenih odločitev.
Razumljivo je, da mora delodajalec delavcu, ki ima dostop do podatkov, v katere je vpogled omejen in so potrebni za izvajanje delodajalčeve dejavnosti, zaupati, da vestno opravlja svoje obveznosti in da ne zlorablja pooblastil. Tožnik kot policist pa je zlorabil pravico do dostopov, ki jih je imel kot uradna oseba. Gre za kršitve z znaki kaznivih dejanj, teh kršitev pa je bilo zelo veliko. Toženka od svojih zaposlenih, katerih glavna naloga je preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, utemeljeno pričakuje, da bodo svoje delo opravljali vestno in zakonito.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 9. 2024, ki jo je toženka podala tožniku, v zvezi s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 10. 2024, in da se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in še vedno traja. Zavrnilo je tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo ter za povračilo stroškov postopka.
2.Zoper sodbo se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da se je zoper njega ves čas kumuliralo postopke zaradi istih historičnih dogodkov. Sodišču prve stopnje očita, da je napačno zaključilo, da je opisana kumulacija postopkov dovoljena, in da se ni opredelilo do vseh postopkov zoper njega. Nadalje navaja, da je toženka zamudila 30-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišču prve stopnje očita, da se je nekritično oprlo na listinske dokaze, na podlagi katerih je zaključilo, da se je namestnik generalnega direktorja Policije s predlogom za izredno odpoved seznanil 14. 8. 2024. Meni, da gre za prirejene navedbe toženke, saj ni življenjsko, da bi se slednji s tem seznanil šele po skoraj dveh letih od zadnje očitane kršitve. Sodišču prve stopnje očita, da tega sploh ni obrazložilo, ampak je nekritično verjelo toženki, kar predstavlja nadaljnjo postopkovno kršitev iz 14.to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP. Nadalje meni, da je sodi610de prve stopnje nepravilno zaklju0dilo, da 0dasovna oddaljenost kr61itev ne povzro0di nezakonitosti izredne odpovedi, ker gre za policista. V zvezi s tem izpostavlja, da so pred zakonom vsi enaki. Vsi o0ditki so 0dasovno odmaknjeni in nimajo nobene povezave z njegovim delom, ki ga je opravljal korektno. Poudarja, da ima odpoved zanj in za njegovo dru7eino nesorazmerne posledice, saj ima kredit za hi61o in leasing za dva avtomobila, ostal je tudi brez dodatka za invalidnost. Pojasnjuje, da podatkov ni nikoli posredoval drugim osebam, od njih ni imel nobenih finan0dnih ali drugih koristi. Gre za javno dostopne podatke, ki jih je mo7eno pridobiti na vsaki internetni strani. Zaklju0duje, da ne gre za tako hude kr61itve, da delovnega razmerja ne bi bilo mo7ee nadaljevati do izteka odpovednega roka. Delo je opravljal strokovno, vestno in korektno; javnost pa s postopki ni bila seznanjena.
3.To7enka v odgovoru na prito7ebo prereka prito7ebne navedbe in prito7ebnemu sodi610du predlaga zavrnitev prito7ebe.
4.Prito7eba ni utemeljena.
5.Sodi610de prve stopnje je presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila to7niku podana na podlagi prve alineje prvega odstavka 110.0dlena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), skladno s katero lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, 0e delavec kr61i pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kr61itev vse znake kaznivega dejanja.
6.To7nik v prito7ebi neutemeljeno vztraja pri ugovoru, da je zoper njega zaradi istih kr61itev teklo ve0d postopkov, med drugim tudi postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kot je pravilno obrazlo7eilo sodi610de prve stopnje, to7enka zoper to7nika ni vodila disciplinskega postopka zaradi istih kr61itev (istih nepoobla610denih vpogledov v osebne podatke v to7enkini ra0dunalni61ko vodeni zbirki podatkov), pa0de zaradi istovrstnih kr61itev, ki se nana61ajo na druge datume vpogledov v osebne podatke, kot so to7niku o0ditani v izpodbijani odpovedi. Vsak neupravi0den vpogled v osebne podatke namre0d predstavlja samostojno kr61itev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. To7enka je torej zoper to7nika vodila disciplinski postopek zaradi drugih kr61itev (drugih nepoobla610denih vpogledov v osebne podatke), kot so mu o0ditane v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
7.Res je zoper to7nika tekel tudi kazenski postopek zaradi (med drugim) istih kr61itev - istih nepoobla610denih vpogledov, kot se to7niku o0ditajo v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. A kot je pravilno obrazlo7eilo sodi610de prve stopnje, gre za dva povsem lo0dena in nepovezana postopka, z razli0dnimi sankcijami, ki se ne izklju0dujeta. V sodnem - kazenskem postopku se je odlo0dalo o tem, ali je to7nik z nepoobla610denimi vpogledi v osebne podatke storil kazniva dejanja zlorabe osebnih podatkov po sedmem v zvezi z drugim odstavkom 143. 0dlena Kazenskega zakonika (KZ-1); v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je to7enka kot delodajalec ugotavljala, ali je to7nik s temi vpogledi v osebne podatke kr61il pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo hkrati tudi znake kaznivega dejanja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. 0dlena ZDR-1. Neutemeljeno je torej to7nikovo prito7ebno zavzemanje, da se ta dva postopka izklju0dujeta, ker mu je bila v kazenskem postopku zaradi teh kr61itev 7e izre0dena kazenska sankcija (pogojna obsodba).1 Smiselno enako velja tudi glede prekr61kovnega postopka, ki ga je v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zoper to7nika vodil Informacijski poobla610denec, pri 0derem je bila to7niku globa tudi sicer izre0dena za (datumsko) druge kr61itve, kot so mu o0ditane v izpodbijani odpovedi.
8.Kot izhaja iz 7e obrazlo7enega, se je do teh to7nikovih ugovorov natan0dno opredelilo 7ee sodi610de prve stopnje, zato je neutemeljen prito7ebni očitek o nasprotnem in s tem v zvezi očitana postopkovna kr61itev iz 14. točke drugega odstavka 339. 0dlena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj ima izpodbijana sodba jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in jo je vsekakor mo7eno preizkusiti.
9.Nadalje to7nik v prito7ebi neutemeljeno vztraja pri ugovoru, da je bila odpoved podana prepozno, po poteku 30-dnevnega subjektivnega roka. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon (drugi odstavek 109. člena ZDR-1).
10.To7nik je bil zaposlen v dr7avnem organu - Policiji. Pravice in dol7enosti delodajalca v Policiji izvr61uje generalni direktor Policije (17. 0dlen Zakona o organiziranosti in delu v Policiji - ZODPol, drugi odstavek 20. 0dela ZDR-1). Vrhovno sodi610de RS je 7e v ve0d zadevah2 presojalo pravočasnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z vidika seznanitve oziroma ugotovitve odpovednega razloga s strani generalnega direktorja Policije. Presoja sodi610da prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od 7ee zavzetih stali610d revizijskega sodi610da. Prito7ebno sklicevanje na zadevo prito7ebnega sodi610da Pdp 280/2017 ni utemeljeno, saj je bila ta zadeva razveljavljena s sklepom revizijskega sodi610da VIII Ips 58/2018.
11.Sodi610de prve stopnje je tako pravilno vezalo trenutek ugotovitve odpovednega razloga na obvestilo namestniku generalnega direktorja Policije A. A. (ki v primeru odsotnosti ali zadr7eanosti nadome610da generalnega direktorja - drugi odstavek 48. 0dlena ZODPol) dne 14. 8. 2024 in tako pravilno zaklju0dilo, da je bila odpoved, podana dne 9. 9. 2024, pravo0dasna. Datum seznanitve namestnika generalnega direktorja Policije A. A. (14. 8. 2024) je sodi610de prve stopnje ugotovilo na podlagi v izpodbijani sodbi navedenih listinskih dokazov in pisne izjave pri0de - generalnega direktorja Policije B. B. (pri 0derem se je to7nik strinjal z branjem pisne izjave pri0de in ni zahteval 61e zasli61anja te pri0de - 61esti odstavek 236. a 0d lena ZPP). Prito7ebno sodi610de nima pomislekov v pravilnost dokaznega zaklju0dka sodi610da prve stopnje o datumu seznanitve namestnika generalnega direktorja Policije z razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi to7niku. Sodi610de prve stopnje je tudi razumljivo obrazlo7eilo, zakaj verjame, da se je slednji seznanil 61ele 14. 8. 2024, 0detudi je bila zadnja to7nikova v odpovedi o0ditana kr61itev storjena 7ee 13. 10. 2022. 6lo je za ve0dje 61tevilo kr61itev, obse7enost dokumentacije in posledi0dno dolgotrajnost preiskave. S tem v zvezi o0ditana postopkovna kr61itev iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0dlena ZPP tako ni podana.
12.V skladu z ustaljeno sodno prakso namreč subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. To pa je tedaj, ko delodajalec ugotovi, da konkretno ravnanje delavca predstavlja kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zbiranje podatkov o morebitni kršitvi in odločitev o ukrepu, kakršen je izredna odpoved, zahteva od delodajalca določen čas, saj ne bi bilo razumno, če bi bil standard ugotovitve kršitve - še toliko bolj pri kršitvi z vsemi znaki kaznivega dejanja - prenizek in bi silil delodajalca k sprejemanju prenagljenih odločitev. Zato je za ugotovitev odpovednega razloga pomemben celokupen sklop dejstev o kršitvi, na podlagi katerih lahko delodajalec preko zakonitega zastopnika ali predstojnika dovolj zanesljivo ugotovi kršitev in posledično poda odpoved.
13.Upoštevaje že obrazloženo je neutemeljeno tudi pritožbeno vztrajanje pri ugovoru, da je izpodbijana odpoved nezakonita zaradi časovne oddaljenosti dogodkov. ZDR-1 v primeru kršitev z znaki kaznivega dejanja podaljšuje objektivni rok za podajo odpovedi, torej ves čas, ko je možen kazenski pregon. To velja ne le za tožnika kot policista, pač pa za vse delavce, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na enakost pred zakonom. Sodišče prve stopnje pa je pravilno poudarilo, da so kršitve obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivih dejanj že same po sebi hujše kršitve, še toliko bolj pa, ker jih je storil tožnik kot policist, ki bi moral tovrstna dejanja preprečevati in ne izvrševati. Zato je toženka utemeljeno izgubila zaupanje v tožnika, kar onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je dodatni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 109. člena ZDR-1.
14.Razumljivo je, da mora delodajalec delavcu, ki ima dostop do podatkov, v katere je vpogled omejen in so potrebni za izvajanje delodajalčeve dejavnosti, zaupati, da vestno opravlja svoje obveznosti in da ne zlorablja pooblastil. Tožnik kot policist pa je zlorabil pravico do dostopov, ki jih je imel kot uradna oseba. Gre za kršitve z znaki kaznivih dejanj, teh kršitev pa je bilo zelo veliko. Toženka od svojih zaposlenih, katerih glavna naloga je preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, utemeljeno pričakuje, da bodo svoje delo opravljali vestno in zakonito. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da toženki zaradi tožnikovih ravnanj ni nastala škoda in da javnost s tem ni bila seznanjena, pa v ničemer ne vpliva na pravilno ugotovljeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja med strankama. Prav nasprotno. Te navedbe kažejo, da je tožnik do svojih ravnanj še vedno nekritičen. Zaupanje toženke v tožnika je tako tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati.
15.Za presojo zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi tudi ni odločilno v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da je tožnik svoje delo sicer korektno opravljal, saj je ugotovljeno, da je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivih dejanj, pri čemer je šlo za večje število kršitev (nepooblaščenih vpogledov v osebne podatke) - storil je 17 kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov, vpogledov v izredni odpovedi, ki jih tožnik priznava, pa je bilo še več, in to v daljšem časovnem obdobju (od 10. 5. 2019 do 13. 10. 2022). Prav tako za presojo zakonitosti odpovedi ne more biti odločilno, kakšne (finančne) posledice ima prejeta odpoved za tožnika in njegovo družino. Odločilno je le, da je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, te kršitve pa imajo znake kaznivih dejanj, in da je toženkino zaupanje vanj zato popolnoma porušeno, kar onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja.
16.Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da v izpodbijani odpovedi očitane kršitve nimajo nobene povezave z delom. Tožnik je namreč kršitve - nepooblaščene vpoglede v osebne podatke drugih oseb storil prav na delovnem mestu, preko službenega računalnika, z lastnim geslom, ki mu je bilo dodeljeno kot policistu za vstop v računalniško vodene zbirke osebnih podatkov. Res teh podatkov ni potreboval pri policijskemu delu, a prav zato predstavljajo ti vpogledi kršitev z znaki kaznivih dejanj, saj je v te podatke vpogledoval za svoje lastne potrebe, zaradi preveritve lastnikov vozil, ki jih je kupoval.
16.Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje pri navedbah, da tožnik teh podatkov nikoli ni posredoval drugim osebam in da od njih ni imel nobenih finančnih ali drugih koristi. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, mu toženka tega niti ne očita niti to ni potrebno za ugotovitev obstoja odpovednega razloga. Bistveno je, da je ugotovljeno, da je tožnik nepooblaščeno vstopil v računalniško vodeno zbirko podatkov toženke z namenom, da si je pridobil določene osebne podatke. Nenazadnje pa je bil tožnik zaradi istih dejanj, ki so mu očitana v izpodbijani odpovedi, že pravnomočno obstojen storitve kaznivih dejanj zlorabe osebnih podatkov po sedmem v zvezi z drugim odstavkom 143. člena KZ-1, na kar je sodišče v tem postopku vezano (14. člen ZPP). Zato je neutemeljeno tudi pritožbeno vztrajanje pri navedbah, da naj bi šlo za javno dostopne podatke, da je vpogledoval le iz radovednosti in da podatkov ni uporabljal za nakupe vozil. Vse te tožnikove ugovore je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje v točkah 17 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se z razlogi sodišča prve stopnje strinja in jih ne ponavlja.
17.Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
18.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).