Jedro

V obravnavanem primeru gre za gradbeni poseg, s katerim se bodo trije objekti povezali v enoten objekt, tak poseg pa bi lahko vplival tudi na parcelo tožnikov, čeprav je med obema parcelama še cesta. Tožena stranka ni imela pravne podlage, da je pritožbo obeh tožnikov zavrgla (s čimer je zavrnila njeno vsebinsko obravnavo), še posebej, ker gre za sporno gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano brez predhodnega lokacijskega dovoljenja na podlagi 37.a. člena ZGO (rekonstrukcija objekta), tako da tožnika nista imela možnosti, da podajata svoje ugovore v predhodnem lokacijskem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep tožene stranke št. ... z dne 28. 1. 2003 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla pritožbo obeh tožnikov zoper odločbo - gradbeno dovoljenje Upravne enote A št. ... z dne 3. 8. 2001. S tem gradbenim dovoljenjem sta investitorja AA in BB, ki imata v predmetnem postopku položaj prizadete stranke po 1. odst. 20.člena Zakona o upravnem sporu (Ur.list RS št. 50/97, 65/97, 70/00- ZUS), pridobila dovoljenje za rekonstrukcijo pomožnega objekta na zemljišču s parc. št. 31 k.o. B, v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem dovoljenju in po predloženi projektni dokumentaciji. V obrazložitvi svojega sklepa tožena stranka navaja, da lahko poleg strank, ki so sodelovale v upravnem postopku na prvi stopnji, tudi druga oseba vloži pritožbo zoper prvostopno odločbo, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Po 1. odst. 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 80/99, 70/00, 52/02- ZUP) pa organ druge stopnje pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. V konkretnem primeru tožnika nista izkazala, da bi bile s predmetnim gradbenim dovoljenjem kršene njune pravice ali pravne koristi, zato ju ni moče šteti za upravičeno osebo, ki bi lahko vložila pritožbo zoper to dovoljenje. Predmetna rekonstrukcija oz. objekt namreč po svoji funkciji, višini in legi ne vpliva na zemljišče obeh pritožnikov in na njem stoječi stanovanjski objekt, zato je prvostopni upravni organ ravnal pravilno, ker tožnikov ni vabil v postopek za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja. Pritožbene navedbe, da sta investitorja z navedeno rekonstrukcijo zasenčila osnovni bivalni prostor tožnikov, znatno povečala požarno ogroženost njihove hiše, povečala nevarnost gibanja na dvorišču, velike količine meteornih voda bodo povzročile vlago v njunem stanovanju, so v celoti neutemeljene, saj zgolj takšne navedbe, brez navajanja konkretnih kršitev njihovih pravic ali pravnih koristi, ki bi izhajale iz zakona ali drugega predpisa, ne zadoščajo za to, da bi se tožnika lahko štela kot stranki oz. stranska udeleženca v predmetnem postopku. Tudi v ostalih pritožbenih navedbah tožnika nista konkretno navedla v čem je v predmetni zadevi podana kakšna kršitev njunih pravic ali pravnih koristi. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi ali drugim nesrečami ter zdravstveni inšpektorat v predmetnem postopku nista imela nobenih pripomb. V zvezi s pritožbeno navedbo, da objekt ni zgrajen v skladu s projektom, pa tožena stranka opozarja, da morebitna rekonstrukcija predmetnega objekta v nasprotju s projektom oz. z izdanim gradbenim dovoljenjem ne vpliva na njegovo zakonitost, saj nadzor nad tem, ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem oz. ali se dela izvajajo v skladu s projektno dokumentacijo na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni v pristojnosti tožene stranke ampak ustreznih inšpekcijskih organov. Glede na navedeno je bilo potrebno v skladu s 1. odst. 246. člena ZUP predmetno pritožbo zavreči. Tožnika v tožbi navajata, da ne soglašata z ugotovitvami tožene stranke, po katerih dvig slemena spornega objekta iz višine 4 m na višino 10 m ni povzročil zasenčenja njunih bivalnih prostorov in da se s povezavo treh stavb v eno ni znatno povečala požarna ogroženost in ni povzročila vlaga v stanovanju. Tožnika sta prva soseda tega spornega objekta, ki je od vhoda v njuno stanovanjsko hišo in njunega stanovanja oddaljen vsega 4,5 m (tožnika imata svojo stanovanjsko hišo na parc. št. 153/4 k.o. B, sporen objekt pa je na parc. št. 31 k.o. B). V obravnavanem primeru ne gre za rekonstrukcijo enega pomožnega objekta (kot to navajata tožena stranka in prvostopni organ), temveč gre za nadzidavo - nadgradnjo in povezavo treh objektov z eno samo streho s slemenom iz ene meje dvorišča prizadetih strank na drugo mejo dvorišča - parcele s. številko 31 k.o. B. V prvostopni postopek sta bili vključeni CC, B, ki stanuje od spornega objekta cca 100 m in je lastnica zemlje v pasu 3,5 m med stanovanjsko hišo tožnikov in spornim objektom ter ČČ, B, ki sicer stanuje v Nemčiji, njen objekt pa je od spornega oddaljen cca 150 m. Obema vključenima v postopek ni bilo poseženo v njune pravice. Pač pa je bilo poseženo v pravice obeh tožnikov, ki neposredno ob objektu skupaj z vso družino tudi prebivata, na kar so bili sprotno opozorjeni inšpekcijski organi. Sporni objekt po svoji funkciji, višini in legi zelo negativno vpliva na stanovanjski objekt tožnikov in na zdravje ljudi, ki v njem prebivajo. Sporna gradnja - povezava stavb, ni v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Gre za zelo zahteven objekt, katerega velikost se je z nadzidavo zelo povečala, zato bi moral biti upoštevan odmik od sosednjih zemljišč. Niso izpolnjene zahteve glede mehanske odpornosti, varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite okolice. Upravna organa bi morala zavrniti že sam projekt, saj projekta dokumentacija označuje samo "valovito kritino" brez navedbe materiala iz katerega naj bi bila ta kritina izdelana. Investitorja pa sta za prekritje uporabljala azbestne plošče, za katere velja prepoved proizvodnje in prometa. V predmetnem primeru gre za nadzidavo starega objekta na višino novega hleva, ki je bil zgrajen pred petimi leti in za povezavo vseh objektov pod eno veliko streho. Tako se je višina slemena objekta, ki je bil na meji, sedaj povečala od 4 m na 10 m. Tožnika predlagata, da sodišče odpravi izpodbijani sklep. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena. Prizadeta stranka BB (eden od investitorjev) v odgovoru na tožbo navaja, da so tožbene navedbe neresnične in neutemeljene, saj parcela tožnikov (št. 153/4) ne meji na parcelo investitorjev (št. 31). Z rekonstrukcijo ni bilo z ničemer poseženo v pravice in pravne koristi obeh tožnikov. Parcela prizadete stranke po celotni vzhodni dolžini namreč meji zgolj na parc. št. 153/1, ki je naravi cesta, široka več kot 4 m, od lastnice te parcele CC, pa je prizadeta stranka dobila soglasje za rekonstrukcijo. Hiša tožnikov tudi ne stoji vzporedno z obnovljenimi gospodarskimi poslopji, temveč kakšnih 10 m nižje, zaradi česar bivali prostori tožnikov tudi niso bolj zasenčeni oz. se ne spreminja njuna kvaliteta bivanja. Sleme strehe na spornem objektu je po rekonstrukciji celo nižje, kot je bilo prej, zato je povsem nelogično zatrjevanje, da je hiša bolj osenčena. Rekonstrukcija gospodarskega objekta (delno svinjak, delno prostor za stroje) je bila zaradi dotrajanosti nujno potrebna. Na novi strehi so se izvedli snegobrani in odtok vode preko žlebov, česar prej ni bilo. Zaradi vsega tega se je bivalno okolje tudi za tožnika bistveno izboljšalo in so zato njune pritožbe neutemeljena. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa je prijavilo svojo udeležbo v tem postopku. Tožba je utemeljena. V obravnavanem primeru je sporno zgolj vprašanje, ali je tožena stranka pritožbo tožnikov upravičeno zavrgla iz razloga, ker jima v predmetnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja ne pripada status osebe z interesom po 43. členu ZUP. Pri tem ni nepomembno, da je bilo sporno gradbeno dovoljenje izdano brez predhodne predložitve lokacijskega dovoljenja (kakor tudi prejšnjega gradbenega) na podlagi 37. a člena Zakona o graditvi objektov (Ur.l. SRS št. 34/84, 29/86 ter RS od 71/93 do 52/00- ZGO). V 43. členu ZUP je med drugim določeno, da ima pravico udeleževati se upravnega postopka oseba, ki izkaže pravni interes- ki torej vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Iz spisne dokumentacije je razvidno, da je parcela obeh tožnikov št. 153/4 k.o. B vzporedna s parcelo št. 31 k.o. B, na kateri so objekti, ki so predmet spornega posega v prostor (tega tudi nihče ne zanika); med obema parcelama je le cca 3,5 do 4 m široka parcela št. 153/1 k.o. B, ki je v naravi cesta in je v lasti CC, zaradi česar je ta kot oseba z interesom sodelovala v predmetnem upravnem postopku. Sodišče se strinja s tožbenimi ugovori v smislu katerih cesta širine cca 4 m ne preprečuje morebitnih vplivov spornega objekta investitorjev na parcelo tožnikov. Tudi po presoji sodišča ni mogoče brez preverjanja šteti, da sporen objekt na parceli investitorjev ne more vplivati na parcelo tožnikov oz. njune pravne interese zato, ker je med parcelama cesta (zaradi česar je bila pritožba zavržena), tožena stranka pa tudi ni ovrgla pritožbenih navedb (zdaj tožbenih), da je sporen objekt od hiše tožnikov na najbližji točki oddaljen le cca 4,5 m. Upoštevaje navedene okoliščine, tožena stranka ni imela pravne podlage, da je pritožbo obeh tožnikov zavrgla (s čimer je zavrnila njeno vsebinsko obravnavo), še posebej, ker gre za sporno gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano brez predhodnega lokacijskega dovoljenja, tako da tožnika nista imela možnosti, da podajata svoje ugovore v lokacijskem postopku. V obravnavnem primeru so relevantni tudi tožbeni ugovori neveljavni že v pritožbi v smislu katerih pri spornem posegu pravzaprav ne gre za rekonstrukcijo obstoječega pomožnega objekta (kot to izhaja iz spornega gradbenega dovoljenja in kot svojo odločitev utemeljujeta tožena stranka in prvostopni organ), temveč gre za nadzidavo - nadgradnjo in povezavo treh objektov z eno samo streho s slemenom iz ene meje dvorišča prizadetih strank na drugo mejo dvorišča - parcele s. številko 31 k.o. B. Iz spisne dokumentacije (projektne dokumentacije in spornega gradbenega dovoljenja) je namreč razvidno, da gre v obravnavanem primeru za gradbeni poseg, s katerim se bodo trije objekti (dve obstoječi gospodarski poslopji in obstoječi hlev), povezali v enoten objekt z eno streho, novimi povezovalnimi temelji, objekt bo z obeh strani v celoti zaprt s kovinskimi vrati, ki bodo v delu, kjer je bilo prej dvorišče. Razdalja med obema obstoječima gospodarskima poslopjema (dosedanje dvorišče) znaša cca 7,90 m, kar je bistveno več od dosedanje širine vsakega od obeh dosedanjih dveh gospodarskih poslopij, ki se s posegom združita pod enotno streho v nov objekt (vse navedeno je razvidno iz projektne dokumentacije). Iz določb 37. a člena ZGO, na temelju katerih je bilo izdano sporno gradbeno dovoljenje, izhaja, da predhodna pridobitev lokacijskega dovoljenja (pred izdajo gradbenega) pri rekonstrukciji objekta ni potrebna, če je ta bil objekt prvotno zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, pa se ne spremenita njegov namen ali velikost. Če pa je bil tak objekt (kateremu se ne spreminjata niti namen, niti velikost) zgrajen pred letom 1967, poleg tega tudi ni potrebno predložiti gradbenega dovoljenja, po katerem je bil objekt v osnovi zgrajen (kar pomeni, da je lahko bil zgrajen tudi brez gradbenega dovoljenja, pa se kljub temu lahko rekonstruira, če je bila taka gradnja izvršena pred letom 1967). Obratno torej velja, da je potrebno za rekonstrukcijo objekta, ki je bil zgrajen po letu 1967, v vsakem primeru predložiti gradbeno dovoljenje, po katerem je bil zgrajen, ni pa potrebno predložiti novega lokacijskega dovoljenja, če se ne spreminjata namen ali velikost; za rekonstrukcijo objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, pa ni potrebno predložiti starega gradbenega dovoljenja in novega lokacijskega dovoljenja, če se ne spreminjata njegov namen ali velikost. Nobenega gradbenega dovoljenja po 37.a. členu ZGO- torej brez predhodne pridobitve lokacijskega dovoljenja pa ni mogoče izdati, če se spreminjata namen ali velikost (eno ali drugo) objekta. V primeru posega, s katerim se spreminja tudi velikost objekta ali njegov namen (ali oboje), pa je v vsakem primeru potrebno poleg gradbenega dovoljenja tudi lokacijsko oz. enotno dovoljenje za gradnjo. Upoštevaje navedeno bo morala tožena stranka v ponovnem postopku tožnikoma priznati pravni interes za sodelovanje v smislu 43. člena ZUP, ter v smislu pritožbenih ugovorov vsebinsko preveriti dejansko in pravno stanje zadeve. Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta zakon ni bil pravilno uporabljen, zato ji je ugodilo na podlagi 4. točke 1. odst. 60. člena ZUS.