Jedro

V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavati pritožbo dolžnika in odgovoriti na vprašanje: ali je prvi odstavek 24. člena ZIZ, ki ureja prehod terjatve (ali obveznosti) v postopkih za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, možno širiti tudi na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine; ali predlogu za izvršbo priložena pogodba o odstopu terjatve izpolnjuje lastnosti verodostojne listine iz 23. člena ZIZ (na primer po zakonu overjene zasebne listine). Če bo njegov odgovor na vprašanje pritrdilen, bo to pomenilo, da je (bil) novi upnik (prevzemnik terjatve) na njeni podlagi upravičen sprožiti izvršilni postopek. Zato bo v takšnem primeru potreba po dokazovanju pravnega nasledstva v smislu 24. člena ZIZ odpadla.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je le-to razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Presodilo je, da dolžnik za vložitev pritožbe nima pravnega interesa, saj naj bi bila izpodbijana odločitev tista, ki je zanj v okviru zakonitih možnosti najugodnejša. 2. Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahtevo). V njej navaja, da naj bi sodišče druge stopnje zaradi neuporabe 23. člena in prvega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) nepravilno uporabilo 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa; istočasno pa naj bi zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S svojo odločitvijo naj bi sodišče druge stopnje odstopilo od prakse Vrhovnega sodišča v sklepu II Ips 122/2000 z dne 14. 9. 2000 in sklepu II Ips 645/2007 z dne 28. 2. 2008 ter od prakse višjih sodišč (ljubljanskega v sklepu III Cp 2615/2002 z dne 12. 2. 2003 in koprskega v sklepu II Cp 953/2006 z dne 28. 2. 2007).

3. Zahteva je bila vročena obema strankama, ki nanjo nista odgovorili (375. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 15. člena ZIZ).

4. Zahteva je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem zahteve, da je odločitev drugostopenjskega sodišča o zavrženju pritožbe dolžnika zaradi pomanjkanja pravnega interesa nepravilna. Dolžnik je namreč sklep sodišča prve stopnje izpodbijal z navedbami (ki jih je uveljavljal že v ugovoru), da upnik, naveden na računih, in upnik, ki je začel izvršilni postopek, nista ista. Če bi se dolžnikove navedbe o neobstoju upnikove aktivne legitimacije izkazale za resnične, bi to pomenilo, da izvršilno sodišče ni imelo podlage za izdajo sklepa o izvršbi; to pa omaje zaključek drugostopenjskega sodišča, da sklep sodišča prve stopnje za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe in da je razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi z nadaljevanjem v pravdi zanj v okviru zakonitih možnosti najugodnejša. Upoštevaje navedeno, dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za vsebinsko obravnavo njegove pritožbe.

6. Ker je sodišče druge stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa nepravilno uporabilo določbo prve točke 365. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, kršena pa je bila tudi dolžnikova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, je revizijsko sodišče zahtevi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. V novem postopku bo moralo sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavati pritožbo dolžnika, v okviru katere bo treba odgovoriti na vprašanje (ki ga kot bistvenega izpostavlja tudi zahteva): ali je prvi odstavek 24. člena ZIZ, ki ureja prehod terjatve (ali obveznosti) v postopkih za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, možno širiti tudi na postopke za izvršbo na podlagi verodostojne listine. S tem v zvezi se bo sodišče druge stopnje moralo vprašati, ali predlogu za izvršbo priložena pogodba o odstopu terjatve izpolnjuje lastnosti verodostojne listine iz 23. člena ZIZ (na primer po zakonu overjene zasebne listine). Če bo njegov odgovor na vprašanje pritrdilen, bo to pomenilo, da je (bil) novi upnik (prevzemnik terjatve) na njeni podlagi upravičen sprožiti izvršilni postopek. Zato bo v takšnem primeru potreba po dokazovanju pravnega nasledstva v smislu 24. člena ZIZ odpadla.(1) .

Op. št. (1): Drugače kot v postopkih izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, v katerih ima kvalificirana listina funkcijo dokazila o pravnem nasledstvu, ima ta(kšna) listina v postopkih izvršbe na podlagi verodostojne listine funkcijo dokazila o obstoju terjatve (glej pravno mnenje občne seje VS RS z dne 16 .6. 1998; Pravna mnenja, št. 1/98).