Jedro

Glede na to, da tožena stranka prejema dve pokojnini v skupnem znesku 456,47 EUR, zmore zase zagotoviti minimalni dohodek in zato ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno in sicer v višini 99 %, oprostilo toženo stranko plačila sodnih taks, za katere je obveznost nastala 7. 5. 2014 dalje. Iz predložene izjave o premoženjskem stanju in predloženih dokazil je ugotovilo, da je tožena stranka v gospodinjstvu z zakonskim partnerjem, ki sta prejemnika pokojnine. Tožena stranka prejema 344,69 EUR pokojnine ZPIZ in 111,78 EUR od S. Njen partner prejema pokojnino 424,88 EUR. Sta solastnika nepremičnine, v kateri živita, in ki je v postopku izvršbe. Iz predloženih izpiskov transakcijskega računa tožene stranke izhaja, da je imela v obdobju ob 1. 2. do 30. 4. 2014 prilive 353,34 EUR, stanje na 30. 4. 2014 je znašalo 12,43 EUR. Sodišče je opravilo poizvedbe o transakcijskih računih tožene stranke in njenega zakonskega partnerja ter ugotovilo, da ima na dan odločanja tožena stranka odprt en transakcijski račun pri N. d.d., kot ga je navedla v predlogu, njen zakonski partner pa nima odprtega transakcijskega računa. Upoštevaje višino sodne takse za pritožbo zoper sodbo, ki znaša 11.025,00 EUR ter sodno takso za postopek na prvi stopnji (10.425,00 EUR, na plačilo katere je bila pozvana s plačilnim nalogom 28. 4. 2014, kateri je bil na podlagi ugovora razveljavljen), bi bila s plačilom sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Delno je oprostilo plačila sodnih taks v višini 99 %.

2. Zoper “del sklepa, v katerem je bil zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodne takse” vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP . V pritožbi navaja, da sodišče ni upoštevalo, da pri sporni vrednosti 1,237.058,74 EUR, znaša sodna taksa 11.025,00 EUR in 10.425,00 EUR. Tudi plačilo le enega procenta sodne takse za toženko in njenega moža, ki sta že upokojena, starejša in bolna, to je v znesku 110,25 EUR in 104,25 EUR, predstavlja preveliko finančno breme.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali so preživljajo njeni družinski člani. Ustavno sodišče je z odločbo U-I85/2014-7 z dne 22. 5. 2014 odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave neskladja se prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Ustavno sodišče je naložilo sodiščem, da morajo do odprave protiustavnosti v postopkih odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks, ko stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, sama ugotavljati, ali bi bila stranka do denarne socialne pomoči upravičena ali ne (18. točka obrazložitve).

5. Glede na to odločitev Ustavnega sodišča je sodišče druge stopnje ugotavljalo pogoje tožene stranke za upravičenost do denarne socialne pomoči. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) določa v (do 31. 8. 2014 veljavnem besedilu; tožena stranka je vložila predlog 7. 5. 2014) tretjem odstavku 6. člena, da so do denarne socialne pomoči upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Osnovni znesek minimalnega dohodka po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre je do 1. 8. 2014 znašal 288,81 EUR.

6. Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: (-) da je v gospodinjstvu z zakonskim partnerjem in da sta oba prejemnika pokojnine, (-) da tožena stranka prejema 344,69 EUR pokojnine ZPIZ in 111,78 EUR od S., njen zakonski partner pa pokojnino 424,88 EUR, (-) da sta solastnika nepremičnine, v kateri živita, in ki je v postopku izvršbe, (-) da je imela v obdobju od 1. 2. do 30. 4. 2014 prilive 353,34 EUR, (-) da je stanje na 30. 4. 2014 je znašalo 12,43 EUR, (-) da ima odprt en transakcijski račun pri N. d.d., (-) da njen zakonski partner nima odprtega transakcijskega računa. Glede na to, da tožena stranka prejema dve pokojnini v skupnem znesku 456,47 EUR, zmore zase zagotoviti minimalni dohodek in zato ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči. 7. Sodna taksa za postopek na prvi stopnji, ki ga bo tožena stranka dolžna plačati, ker je bila tožeča stranka oproščena njenega plačila, še ni zapadla, ker tožeča stranka še ni uspela z zahtevkom, saj je tožena stranka vložila pritožbo zoper sodbo. Plačilni nalog za sodno takso za postopek na prvi stopnji z dne 28. 4. 2014 za znesek 10.425,00 EUR je bil razveljavljen s sklepom 8. 5. 2014. Tega zneska oziroma upoštevaje 99 % oprostitev zneska sodne takse 104,25 EUR tožena stranka še ni dolžna plačati.

8. Po ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da s plačilom sodne takse za pritožbo 110,25 EUR ne bodo občutno zmanjšana sredstva tožene stranke, s katerimi se preživlja. Pravilno jo je le delno oprostilo plačila sodne takse v višini 99 %.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu.