Jedro

S potekom roka za prijavo terjatev izgubi upnik le pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, izvirajoč iz lastninske pravice. Potek tega roka pa ne vpliva na morebitno njegovo lastninsko pravico. Izločitveni upnik lahko zato to pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr.št. II Pg 10/96-6 z dne 12.12.1996 razveljavi v obsegu, ki se nanaša na zavrženje tožbe zaradi vrnitve predmetov: CAD,CAM SISTEM ter hidrokopirne stružnice in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

V presežnem delu se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 11.1.1996 vložila redno tožbo z dajatvenim zahtevkom za vrnitev premetov ali plačila 170.000 DEM spp. Sodišče prve stopnje je najprej naložilo toženi stranki (njenemu pooblaščencu, ki pa kot tuj državljan ne more nastopati kot odvetnik), naj prilagodi tožbeni zahtevek okoliščini, da je bil nad toženo stranko dne 7.10.1993 začet stečajni postopek. Ker tožeča stranka ni v roku popravila tožbe - spremenila dajatveni zahtevek v ugotovitveni, je sodišče dajatveno tožbo zavrglo, z obrazložitvijo, da tožnica nima pravnega interesa za sodbo z dajatvenim izrekom, ker med stečajnim postopkom izvršba ni dovoljena.

Zoper to odločbo se je tožnica pravočasno pritožila in hkrati predlagala vrnitev v prejšnje stanje (predlog je bil med tem časom zavrnjen, predložitveno poročilo o pritožbi še ni sestavljeno). V pritožbi je navedla, da je sicer res napačno oblikovala tožbeni zahtevek, vendar bi lahko sodišče tudi samo ugotovilo, da je vložila ugotovitveno tožbo ker je bila njena prijava v stečaju prerekana.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba delno utemeljena iz naslednjih razlogov: Neuspešna so izvajanja pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje samo popraviti tožbo, s katero je tožnica zahtevala kot alternativen zahtevek - plačilo prerekane denarne terjatve. Zato je izpodbijani sklep v tem obsegu pravilen. Pač pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo zahtevek na izročitev v izreku navedenih predmetov, ki so sedaj v posesti tožene stranke.

Res je sicer, da lahko zahteva lastnik izločitev iz stečajne mase s pravočasno prijavo v stečajnem postopku. Vendar je Vrhovno sodišče sprejelo pravno mnenje (glej Pravna mnenja z občne seje VS RS štev. II/95, str.10), da s potekom roka za prijavo terjatev izgubi upnik le pravico prijaviti in uveljaviti izločitveni zahtevek v stečajnem postopku, izvirajoč iz lastninske pravice. Potek tega roka pa ne vpliva na morebitno njegovo lastninsko pravico. Izločitveni upnik lahko zato to pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih.

Iz navedenega torej izhaja, da lahko tožnik vselej - torej tudi v času stečajnega postopka vloži lastninsko tožbo z dajatvenim zahtevkom. Pravnega interesa lastnik ne bi imel le v primeru, da bi stečajni upravitelj na naroku za preizkus priglašenih terjatev izločitveni zahtevek priznal. Torej v tem obsegu prvostopno sodišče ne bi smelo zavreči tožbe.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.