Jedro

Sodišče prve stopnje res ni utemeljilo navedbe, v čem naj bi bil nekritičen odnos storilca do lastnega ravnanja in v čem naj bi bilo ob upoštevanju storitve dveh prekrškov vožnje s prekoračeno hitrostjo hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu, medtem ko so trditve, da storilec za storitev prekrškov ni pokazal prav nobenega obžalovanja v nasprotju z navedbami v storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in podano izjavo pred sodiščem prve stopnje na zaslišanju. Dejstvo, da storilec ne more sprejeti prve obsodbe kot pravične, ne pomeni, da ne sprejema posledic takšne obsodbe in da prekrška ne obžaluje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločitev.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog storilca R. Z. za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in storilcu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da se sodišče v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do vseh bistvenih okoliščin, da je v izpodbijanem sklepu nekritično in zmotno ocenilo relevantne okoliščine in da je v izpodbijani sklep napačno povzelo njegove navedbe, na podlagi tega pa prišlo do napačnih zaključkov. Tako ne drži ugotovitev sodišča, da ni pokazal prav nobenega obžalovanja zaradi storjenih prekrškov ter nekritičen odnos do lastnega ravnanja, pri čemer sodišče niti ne pojasni razlogov za takšno ugotovitev. Izrecno je navedel, da prekrška obžaluje, vendar je pojasnil tudi, da se za en prekršek ne čuti odgovornega, ker ga ni storil in je bil po krivici obsojen, prekršek pa je kljub okoliščinam v katerih je bil storjen, obžaloval. Sodišče prve stopnje se pri odločanju ni opredelilo za okoliščin, ki jih je navajal v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč je zgolj pavšalno navedlo, da naj bi pokazal nekritičen odnos do lastnega ravnanja in odklonilen odnos do spoštovanja cestnoprometnih predpisov. Tudi iz zapisnika o zaslišanju z dne 6. 3. 2012 izhaja, da prekrške obžaluje in se vsekakor zaveda prepovedanosti svojih ravnanj. Nepravilna je tudi ocena sodišča, da ni mogoče pričakovati, da v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznost po Zakonu o voznikih, pri čemer je izpodbijani sklep tudi v tem delu neobrazložen in se ga ne da preizkusiti. Uspešno opravljeni kontrolni zdravstveni pregled vključno s psihološkim pregledom je pokazal zadovoljiv psihični status, do česar se sodišče ni opredelilo. Prav tako je pridobil še drugo mnenje psihologa, ki ga prilaga, opravil pa je že tudi šolo varne vožnje, kar kaže na to, da izpolnjuje obveznosti po Zakonu o voznikih in kaže odgovoren odnos do svojih dejanj ter je tako nedvoumno mogoče pričakovati njegovo pozitivno prognozo kot udeleženca v cestnem prometu. Ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da hudo ogroža varnost drugih udeležencev in da kaže odklonilen odnos do predpisov, odločno zavrača in poudarja, da je vzoren voznik z več kot 27 letnim vozniškim stažem, v katerem ni povzročil nobene prometne nesreče. Že evidenca predkaznovanosti, ki je sodišče očitno ni upoštevalo, kaže na to, da je bil obravnavani kaznovan le za dva prekrška prehitre vožnje, katera močno obžaluje in se zaveda prepovedanosti storitve le-teh. Zaradi narave dela je vsakodnevno udeležen v cestnem prometu in dnevno napravi ogromno kilometrov, pa je kljub temu bil le dvakrat obravnavan zaradi prekrškov v cestnem prometu. Vozniško dovoljenje nujno potrebuje za opravljanje osnovne dejavnosti, ki je vezana na vsakodnevne prevoze v cestnem prometu in mu vozniški izpit predstavlja osnovni pogoj za preživetje družine, saj je žena brez zaposlitve, preživlja pa tudi tri otroke, dva mladoletna in hči študentko ter odplačuje hipotekarni kredit. Ima tudi težave v podjetju, saj mu je pred kratkim bila prekinjena pogodba o prevozih za ČZP V., ki mu je predstavljal velik vir dohodkov in se mora boriti tudi za preživetje dejavnosti in lastno preživetje.

Pritožba je utemeljena.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je pri odločanju o storilčevem predlogu upoštevalo osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek in okoliščine v katerih je storil prekršek ter na tej podlagi ocenilo, da storilec dejansko predstavlja nevarnost za cestni promet in da zato njegovemu predlogu ne more ugoditi. Na podlagi vpogleda v sodbi istega prvostopenjskega sodišča, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke zaradi katerih mu je nato bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (ki pa se v spisovnem gradivu predmetne zadeve ne nahajata), je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je storilec oba prekrška storil zaradi prehitre vožnje. Ugotovilo je tudi, da je storilec ob zaslišanju pred sodiščem pokazal povsem nekritičen odnos do lastnega ravnanja, njegov način vožnje pa naj bi kazal tudi na odklonilen odnos do predpisov varnosti cestnega prometa, s katerim nedvoumno hudo ogroža varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Glede na odnos storilca do prekrškov in njegovo obnašanje po storjenih prekrških, ko ni pokazal prav nobenega obžalovanja, je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni mogoče pričakovati, da storilec ne bo več ponavljal prekrškov. Iz povzetih razlogov prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sodišče prve stopnje res ni utemeljilo navedbe, v čem naj bi bil nekritičen odnos storilca do lastnega ravnanja in v čem naj bi ob upoštevanju storitve dveh prekrškov vožnje s prekoračeno hitrostjo hudo ogrožal varnost drugih udeležencev v cestnem prometu, medtem ko so trditve, da storilec za storitev prekrškov ni pokazal prav nobenega obžalovanja v nasprotju z navedbami v storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in podano izjavo pred sodiščem prve stopnje na zaslišanju 6. 3. 2012 (list. št. ...). Kljub navedbam v predlogu za odložitev izvršitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerih je pojasnjeval, da je bil po krivici obsojen za prvi prekršek in da se zanj še vedno ne počuti odgovornega, je storilec v predzadnjem odstavku navajal tudi, da prekrška obžaluje in da vljudno prosi, da sodišče ugodi predlogu, prav tako pa je ob zaslišanju pri sodišču dne 6. 3. 2012 izjavil, da je storil dve napaki in povedal, da je bil v primeru prvega prekrška neupravičeno obsojen. Dejstvo, da storilec ne more sprejeti prve obsodbe kot pravične, ne pomeni, da ne sprejema posledic takšne obsodbe in da prekrška ne obžaluje. Ker so razlogi prvostopenjskega sodišča za zavrnitev storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede nekritičnega odnosa do lastnega ravnanja in načina vožnje ter odklonilnega odnosa do predpisov varnosti cestnega prometa in hudem ogrožanju varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu nejasni in posledično nerazumljivi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, je storilčeva pritožba, v kateri ta navaja, da sodišče ni pojasnilo razlogov za zavrnitev predloga in da je nekritično in zmotno ocenilo okoliščine ter da se do vseh bistvenih okoliščin niti ni opredelilo, utemeljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču, saj je ocenilo, da glede na naravo ugotovljene kršitve le-te ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1).

V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče za svojo odločitev navesti jasne, razumljive in popolne razloge tako, da bo takšno odločitev mogoče tudi preizkusiti, pred tem pa tudi natančneje raziskati in zanesljivo ugotoviti vse pravno relevantne okoliščine, ki v skladu s petim odstavkom 202.d člena vplivajo na odločitev o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.