Toženka je namreč kuhinjo pri tožnikih demontirala in odpeljala, tožnikoma pa je povrnila zanjo prejeto kupnino. S predmetnim tožbenim zahtevkom tožnika v razmerju do toženke ne uveljavljata kondikcijskih zahtevkov, temveč zahtevata povračilo še nadaljnje škode, ki se ne odraža v odpravi stvarne napake same (ta je že realizirana z razvezo prodajne pogodbe in vrnitvijo vzajemnih izpolnitev), temveč je z njo vzročno povezana (drugi in tretji odstavek 468. člena OZ). Tožnika sta sicer res navajala, da toženka skupaj s kuhinjo ni odpeljala tudi kuhinjskega pulta, s katerim si tožnika sedaj nimata kaj in jima ni povrnila kupnine za pult v višini 1.781,85 EUR. Ob tem, ko je jasno, da od toženke zahtevata plačilo v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult, pa sta ob tem že v tožbi navedla, da je toženka v zamudi z izpolnitvijo tega zneska že od dne 24. 8. 2022, ko je bila o višini škode obveščena preko elektronskega sporočila. Tudi v prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 5. 2023 sta tožnika izrecno navajala, da gre za izključno ali solidarno odgovornost toženke, po kateri imata tožnika pravico zahtevati povrnitev škode od kogarkoli. Predhodno sta se sicer sklicevala na solidarno odgovornost naročnika (toženka) in izvajalca del (podjetje X. d.o.o.) po podjemni pogodbi, pri čemer velja poudariti, da sodišče na pravno kvalifikacijo spornega pravnega razmerja s strani pravdnih strank ni vezano. O postavljenem zahtevku namreč odloči tako, da pravno relevantni dejanski stan podredi pod v poštev prihajajočo pravno normo.

Jedro

Sodišče prve stopnje je toženki plačilo 1.781,85 EUR naložilo na temelju njene odškodninske odgovornosti za stvarne napake po s tožnikoma sklenjeni prodajni pogodbi za kuhinjo. Z ozirom, da je tudi samo na prvem naroku za glavno obravnavo dne 21. 11. 2023 pojasnilo, da bo v zadevi odločilo (tudi) na osnovi določb OZ o prodajni pogodbi, pa se toženka v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da predmetna odločitev zanjo predstavlja sodbo presenečenja. Glede na navedbe tožnikov in pojasnilo razpravljajočega sodnika bi toženka, pred sodiščem prve stopnje zastopana po kvalificiranem pooblaščencu, ob postopanju z dolžno skrbnostjo uporabo odškodninske podlage za odločitev o zahtevku mogla in morala pričakovati. Posledično ji je bila zagotovljena možnost, da se opredeli glede ključnih okoliščin primera in njena pravica do izjave ni bila prizadeta. Glede na obrazloženo s pritožbo zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Posredna škoda ali škoda zaradi zaupanja predstavlja škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo izročil prodajalec, nima napak oziroma da bo prodajalec svojo izpolnitev opravil pravilno (brez napake). Ta razpolaganja pa so se zaradi napak stvari izkazala za nepotrebna, nekoristna pa tudi škodljiva. V ta okvir je potrebno umestiti tudi škodo, ki jo tožnika uveljavljata v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult (1.781,85 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba glede kamnitega kuhinjskega pulta ni bila sklenjena med tožnikoma ter toženko, temveč med tožnikoma ter podjetjem X. d.o.o., ki je sporni kuhinjski pult po plačilu kupnine s strani tožnikov dobavilo in pri tožnikih tudi montiralo v kuhinji, ki jo je dobavila toženka, je pravilen in mu pritrjuje tudi pritožba. Kakšno vlogo je imela toženka pri tem, da je bila prodajna pogodba glede kuhinjskega pulta med tožnikoma in družbo X. d.o.o. sklenjena, pa za odločitev v predmetni zadevi niti ni ključnega pomena. Odgovornost toženke, da tožnikoma povrne škodo, ki je po višini enaka znesku za sporni kuhinjski pult plačane kupnine, ima namreč podlago v odgovornosti toženke za stvarne napake po prodajni pogodbi, s tožnikoma sklenjeni za dobavo in montažo kuhinje, in sicer v določbi drugega odstavka 468. člena OZ.

Presoja sodišča prve stopnje, da je toženka tožnikoma vrednost kamnitega kuhinjskega pulta v višini 1.781,85 EUR zavezana povrniti kot škodo, pa je v okoliščinah obravnavanega primera pravno pravilna že zgolj izhajajoč iz določb 468. člena OZ o odgovornosti prodajalca za stvarne napake. Kot izpostavljeno že zgoraj, je v zadevi nesporno, da je bila prodajna pogodba glede kuhinje sklenjena med pravdnima strankama, izpolnitev toženke pa je bila obremenjena s stvarnimi napakami. Posledice stvarne napake so lahko različne vrste škod, za uveljavljanje le-teh pa so določene različne predpostavke. Neposredna škoda ali škoda na stvari sami se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari in se odpravlja z uveljavitvijo jamčevalnih zahtevkov iz naslova odgovornosti za stvarne napake (prvi odstavek 468. člena OZ). Škoda, ki jo opredeljuje drugi odstavek 468. člena OZ, pa predstavlja posredno škodo, ki je sicer zelo tesno povezana s stvarjo, ki je predmet izpolnitve, njena bistvena značilnost pa je, da je ni mogoče odpraviti z zahtevki iz naslova odgovornosti za stvarne napake (škoda zaradi zaupanja). Iz tega razloga se povrnitev te škode lahko zahteva hkrati (kumulativno) s pravicami iz naslova odgovornosti za stvarne napake (neposredna škoda). Tretji odstavek 468. člena OZ normira še pravico do povračila škode, ki je nastala na drugih pravnih dobrinah in ne na kupljeni stvari sami (refleksna škoda).

Prvi odstavek 111. člena OZ: "Če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode."

Pritožba prvostopenjskih zaključkov, da je bil sporni kuhinjski pult izdelan po naročilu in natanko prikrojen dimenzijam kuhinje, ki jo je dobavila toženka po prodajni pogodbi s tožnikoma, ne prereka. Zaključkov prvostopenjske sodbe, da je bil sporni kamniti pult demontiran zgolj, ker je bila potrebna demontaža kuhinje, s čimer je kuhinjski pult kot tak izgubil svojo funkcijo, pa toženka ne zmore omajati. Ne gre prezreti, da v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb tožnikov, da je kuhinjski pult po demontaži kuhinje za njiju neuporaben, tak zaključek pa narekuje tudi logično sklepanje. Po tako izpostavljenem se pokaže, da je škoda, tožnikoma nastala v višini kupnine za sporni kuhinjski pult, v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo (izpolnitev s stvarno napako) toženke po prodajni pogodbi za dobavo kuhinje.

Škoda zaradi napake na stvari sami (neposredna škoda) je bila v obravnavnem primeru že poravnava na osnovi jamčevalnega zahtevka iz 3. točke prvega odstavka 468. člena OZ (odstop od pogodbe), ki sta ga tožnika že uspešno uveljavljala v razmerju do toženke. Skladno z določno 477. člena OZ, ki v primeru razveze pogodbe zaradi stvarnih napak napotuje na uporabo določb, ki urejajo pravne posledice razveze dvostranskih pogodb zaradi neizpolnitve (111. člen OZ), so bili izpolnjeni tudi kondikcijski zahtevki (toženka je kuhinjo pri tožnikih demontirala in odpeljala, tožnikoma pa povrnila znesek prejete kupnine) in ti niso predmet te pravde. Je pa predmet te pravde zahtevek tožnikov za povračilo posredne škode, to je škode, ki se sicer neposredno ne odraža na stvari, ki je bila predmet izpolnitve po prodajni pogodbi med pravdnima strankama, je pa z njo vzročno povezana.

Posredna škoda ali škoda zaradi zaupanja predstavlja škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo izročil prodajalec, nima napak oziroma da bo prodajalec svojo izpolnitev opravil pravilno (brez napake). Ta razpolaganja pa so se zaradi napak stvari izkazala za nepotrebna, nekoristna pa tudi škodljiva. V ta okvir je potrebno umestiti tudi škodo, ki jo tožnika uveljavljata v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult (1.781,85 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba glede kamnitega kuhinjskega pulta ni bila sklenjena med tožnikoma ter toženko, temveč med tožnikoma ter podjetjem X. d.o.o., ki je sporni kuhinjski pult po plačilu kupnine s strani tožnikov dobavilo in pri tožnikih tudi montiralo v kuhinji, ki jo je dobavila toženka, je pravilen in mu pritrjuje tudi pritožba. Kakšno vlogo je imela toženka pri tem, da je bila prodajna pogodba glede kuhinjskega pulta med tožnikoma in družbo X. d.o.o. sklenjena, pa za odločitev v predmetni zadevi niti ni ključnega pomena. Odgovornost toženke, da tožnikoma povrne škodo, ki je po višini enaka znesku za sporni kuhinjski pult plačane kupnine, ima namreč podlago v odgovornosti toženke za stvarne napake po prodajni pogodbi, s tožnikoma sklenjeni za dobavo in montažo kuhinje, in sicer v določbi drugega odstavka 468. člena OZ.

Izrek

Pritožba prvostopenjskih zaključkov, da je bil sporni kuhinjski pult izdelan po naročilu in natanko prikrojen dimenzijam kuhinje, ki jo je dobavila toženka po prodajni pogodbi s tožnikoma, ne prereka. Zaključkov prvostopenjske sodbe, da je bil sporni kamniti pult demontiran zgolj, ker je bila potrebna demontaža kuhinje, s čimer je kuhinjski pult kot tak izgubil svojo funkcijo, pa toženka ne zmore omajati. Ne gre prezreti, da v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb tožnikov, da je kuhinjski pult po demontaži kuhinje za njiju neuporaben, tak zaključek pa narekuje tudi logično sklepanje. Po tako izpostavljenem se pokaže, da je škoda, tožnikoma nastala v višini kupnine za sporni kuhinjski pult, v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo (izpolnitev s stvarno napako) toženke po prodajni pogodbi za dobavo kuhinje.

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in delna sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje tako pravilno zaključuje, da če ne bi bilo prodaje in nakupa kuhinje, tudi prodaje in nakupa spornega kamnitega kuhinjskega pulta zanjo ne bi bilo, pri čemer pravno relevantno vzročnost tudi izčrpno utemelji. Navedeno pa pomeni, da toženka tožnikoma za škodo, ki je po višini enaka znesku kupnine za sporni kuhinjski pult in kot taka s strani toženke niti ni bila prerekana, odgovarja po drugem odstavku 468. člena OZ. Na citirano določbo, četudi je izrecno ne izpostavlja, pa odgovornost toženke pravilno opira tudi sodišče prve stopnje. Navedeno je mogoče jasno razbrati iz argumentacije, da je odškodninska odgovornost toženke kot prodajalke kuhinje v zvezi s spornim kuhinjskim pultom podana v posledici stvarnih napak posla na njeni strani in posledične razveze prodajne pogodbe. Zaradi le-te je po meri izdelan kuhinjski pult namreč izgubil svojo funkcijo, interes tožnikov kot kupcev, da bi imela v celoti funkcionalno kuhinjo, katere neločljivi sestavni del je tudi kuhinjski pult, pa se ni uresničil. Podlago za odškodninsko odgovornost toženke nudi tudi splošnejša določba prvega odstavka 111. člena OZ.

Zveza:

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje sicer zastopa stališče, da je toženka pri sklenitvi prodajne pogodbe za kamniti kuhinjski pult za tožnika nastopala kot mandatar. Glede na pritožbene očitke o zmotnosti takšnega stališča pa velja toženki pojasniti, da bi tožnikoma za škodo v zvezi s spornim kamnitim pultom skladno z drugim odstavkom 468. člena OZ kot za posredno škodo, ki je v vzročni zvezi s stvarno napako, za katero toženka odgovarja po prodajni pogodbi, sklenjeni z njima, odgovarjala tudi, v kolikor bi tožnika sporni kuhinjski pult naročila, dobavila in v kuhinji montirala povsem v lastni režiji. Ključno je namreč le, da je škoda v zvezi s spornim kuhinjskih pultom (posredna škoda) v vzročni zvezi izključno s stvarno napako na kuhinji (neposredna škoda), za katero tožnikoma odgovarja toženka.

Četudi sodišče prve stopnje toženko v zvezi s prodajno pogodbo za sporni kamniti pult vidi v vlogi mandatarja, pa je zmotno pritožbeno prepričanje, da vzpostavlja solidarno odgovornost toženke po 774. členu OZ. V 12. točki obrazložitve sodbe sodišče prve stopnje zgolj povzema navedbe tožnikov o solidarni odgovornosti naročnika in izvajalca del po podjemni (in ne mandatni) pogodbi, v svoji argumentaciji pa pravilno utemeljuje izključno odškodninsko odgovornost toženke iz naslova odgovornosti za stvarne napake po s tožnikoma sklenjeni prodajni pogodbi za kuhinjo. Z ozirom, da iz dobavnice z dne 2. 6. 2022 (priloga B6) izhaja, da je bil sporni kuhinjski pult montiran brezhibno, brez vsakih napak in tožnika trditev toženke o tem niti nista prerekala, pa je jasno tudi, da tožnika v razmerju do družbe X. d.o.o. kot prodajalke v zvezi spornim kuhinjskim pultom v nasprotju s prepričanjem pritožbe nimata nobenih zahtevkov. Izpolnitev s strani podjetja X. d.o.o. je bila namreč v celoti pravilna in niti ni bilo zatrjevano, da je bila prodajna pogodba za kamniti kuhinjski pult razvezana. Demontaža s strani zgoraj imenovanega podjetja dobavljenega in montiranega kuhinjskega pulta pa je bila potrebna izključno zaradi stvarnih napak na kuhinji, za katere je tožnikoma po prodajni pogodbi odgovorna toženka.

Obrazložitev

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženke skladno s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo in delno sodbo na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje.

1.Z v uvodu navedeno sodbo in delno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da tožnikoma v roku 15 dni plača 2.051,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.781,85 EUR od dne 24. 8. 2022 do plačila in od zneska 269,99 EUR od 7. 11. 2022 do plačila (I. točka izreka). Toženko je zavezalo, da tožnikoma v istem roku povrne še pravdne stroške v višini 1.346,94 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 111, 111/1, 111/3, 468, 468/1, 468/1-3, 468/2, 468/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 5, 339, 339/2, 339/2-8

Glede na pritožbeni neuspeh toženka skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

2.Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izpostavlja, da sodišče prve stopnje pritrjuje toženki, da tožnika spornega kamnitega pulta nista naročila pri njej, ampak je bila prodajna pogodba glede tega sklenjena med tožnikoma in podjetjem X. d.o.o. Napačen pa je nadaljnji prvostopenjski zaključek, da pravnega posla glede kamnitega pulta ni mogoče iztrgati in osnovnega razmerja, to je prodaje kuhinje, in je oba pravna posla potrebno obravnavati kot celoto. Toženka ne soglaša s stališčem, da je sporni kamniti pult zaradi demontaže, kot posledice razveze prodajne pogodbe za kuhinjo, izgubil svojo funkcijo in je toženka tožnikoma odgovorna za škodo, ki izvira iz razvezane prodajne pogodbe. Meni, da z demontažo kuhinje oziroma kamnitega pulta tožnikoma ni povzročila nobene škode, saj z njima glede kamnitega pulta ni bila v nobenem pravnem razmerju. Sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da je glede kamnitega pulta pravno razmerje na podlagi prodajne pogodbe obstajalo med tožnikoma in podjetjem X. d.o.o. Tožnika bi vrnitev kupnine za kamniti pult v obliki odškodnine zato morala terjati od tega podjetja, ne pa od toženke. Tožnika od toženke tudi nikoli nista zahtevala plačila odškodnine zaradi demontaže kamnitega pulta v znesku 1.781,85 EUR. Kot škodo zaradi demontaže kuhinje sta zahtevala zgolj znesek 269,99 EUR, glede kamnitega pulta pa sta zahtevala vrnitev kupnine v že zgoraj navedeni višini. V prvi pripravljalni vlogi sta izrecno navajala, da je toženka dolžna znesek 1.781,85 EUR plačati oziroma vrniti na podlagi določil o podjemni pogodbi, ker kot naročnik solidarno odgovarja za material, ki ga je sama priskrbela. Tožnika sta tako vselej govorila o vračilu kupnine v višini 1.781,85 EUR in nista zahtevala povračila škode v navedenem znesku. Glede kamnitega pulta sta tožnika tudi podpisala izjavo, da je bil ta ustrezno montiran in brez vsakih napak, kot izhaja iz dobavnice z dne 2. 6. 2022, ki jo je izdalo podjetje X. d.o.o. Pasivna legitimacija toženke za vračilo kupnine oziroma nastalo škodo tako sploh ni podana. Kot že navedeno pa tožnika za kamniti pult niti nista zahtevala povračila škode v višini kupnine skladno z določbo drugega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Tudi po prvem odstavku 111. člena OZ gre med pravdnima strankama zgolj za kondikcijske terjatve. Skladno s citirano določbo sta tožnika lahko zahtevala vrnitev kupnine, toženka pa vrnitev kuhinje, oboje pa je bilo v celoti izpolnjeno. Pogodba glede kamnitega pulta je bila sklenjena med tožnikoma in podjetjem X. d.o.o., zato mora tožnikoma kupnino na osnovi kondikcije vrniti to podjetje in ne toženka, saj slednja kupnine ni prejela. Odškodninska odgovornost toženke pa ne pride v poštev, ker tožnika v tej smeri nista podala nobenih navedb. Kot škodo sta uveljavljala zgolj 269,99 EUR, za kamniti pult pa odškodnine nista zahtevala, zato jima jo je sodišče prve stopnje priznalo neupravičeno. Izpodbijana sodba predstavlja tudi sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje toženke ni seznanilo s svojim pravnim stališčem, da bo o zahtevku v zvezi s kamnitim pultom odločalo kot o odškodninskem zahtevku in ne kot o zahtevku za vračilo kupnine. Toženka se je ves čas branila, da za vračilo kupnine ni pasivno legitimirana, saj plačila kupnine ni prejela. S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka odškodninsko odgovorna, brez da bi tožnika takšno odgovornost zatrjevala in jo utemeljila, je toženki kršilo pravico do izjave. Oprlo se je namreč na pravno podlago, za katero toženka ni mogla predvideti, da bo jo prvostopenjsko sodišče uporabilo in se o le-tej ni mogla učinkovito izjaviti. Izdaja sodbe presenečenja pomeni kršitev 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS). Glede na to, da tožnika nista zahtevala plačila škode za kamniti pult, temveč vračilo kupnine zanj, bi sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek glede tega zneska zavrniti. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje razmerje med pravdnima strankama glede kamnitega pulta zmotno opredelilo kot mandatno razmerje, saj med njimi plačilo v tej zvezi ni bilo dogovorjeno, je pa po zakonu predvideno (tretji odstavek 766. člena OZ). Toženka je tožnikoma zgolj sporočila, kdo lahko dobavi kamniti pult in je tudi preposlala pošto glede ponudbe podjetja X. d.o.o., ni pa toženka nastopala kot prevzemnica naročila. Za dobavo kamnitega pulta tako ni podana solidarna odgovornost toženke po 774. členu OZ. Pri tem je pomembno tudi, da je pri dobavi kuhinje in kamnitega pulta šlo za dva pravna posla. Glede na navedeno toženka sodišču druge stopnje predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnikov zavrne. Podrejeno naj jo razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

-------------------------------

1Galič A., Varstvo človekovih pravic pred rednimi sodišči, Pid 6-7/2010, str. 1048-49; Wedam-Lukić D., Kršitev ustavnih pravic v civilnih sodnih postopkih, Pid 6/2000.

3.Pritožbeni odgovor ni bil vložen.

25. člen ZPP: "(1) Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. (2) Samo tedaj, če ta zakon tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi."

Pridruženi dokumenti:*

4.Pritožba ni utemeljena.

3VS RS sodba II Ips 75/2016 z dne 1. 2. 2018

5.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu sodbe na podlagi pripoznave pri tem upošteva omejitve pritožbenih razlogov po drugem odstavku 338. člena ZPP.

4Tretji odstavek 111. člena OZ: "Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb."

5468. člen OZ: "(1) Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: 1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); 2. zahteva znižanje kupnine; 3. odstopi od pogodbe. (2) V vsakem izmed teh primerov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode. (3) Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti."

6.Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da sodba in delna sodba na podlagi pripoznave sodišča prve stopnje ter pred tem sodiščem izveden postopek nista obremenjeni z nobeno od uradoma upoštevnih procesnih kršitev. Toženec pritožbo sicer vlaga zoper prvostopenjsko odločitev v celoti. Sodišče druge stopnje pa je ob tem, ko odločitev s sodbo na podlagi pripoznave (plačilo 269,99 EUR s pripadki) ni argumentirano pritožbeno prerekana v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov po drugem odstavku 338. člena ZPP, sodbo sodišča prve stopnje v tem delu preizkusilo zgolj v smeri obstoja uradoma upoštevnih kršitev določb postopka, ki pa jih ni ugotovilo, kot izpostavljeno že zgoraj.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

6N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 162 in 163.

7.Kršitev ustavnega procesnega jamstva do enakosti pred zakonom iz 22. člena URS, ki ga izpostavlja pritožba, ni samostojen pritožbeni razlog, temveč se ta kršitev umešča, presoja in odpravlja na podlagi obstoječih določb procesnega zakona, v danem primeru na podlagi določb ZPP. Kadar se stranke sklicujejo neposredno na kršitev tovrstnih pravic, je naloga sodišča, da jih umesti pod ustrezne določbe procesne zakonodaje oziroma preveri umestitev, ki jo je opravila že stranka sama. Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena URS je konkretiziranega v določbah ZPP, ki zagotavljajo pravico do kontradiktornega obravnavanja z enakostjo orožij (5. člen ZPP). Ta pravica je glede na določbo 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kršena, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Zakonski znaki te procesne kršitve so izpolnjeni tudi, kadar pravdni stranki ni bila zagotovljena pravica do obravnavanja zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je posledično izgubila možnost navajanja v zvezi s to presenetljivo pravno podlago za pravno presojo ključnih dejstev (sodba presenečenja). Za tak primer pa v nasprotju s prepričanjem pritožbe v obravnavani zadevi ne gre, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju.

7N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 162 in 163.

8.Ne drži, da toženka ni bila seznanjena s tem, da bo sodišče prve stopnje o zahtevku tožnikov odločalo kot o odškodninskem zahtevku oziroma tega ob postopanju s potrebno skrbnostjo ni mogla predvideti. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bila med njima sklenjena prodajna pogodba v zvezi z dobavo in montažo kuhinje, ki je bila kasneje zaradi neodpravljivih stvarnih napak razvezana (odstop tožnikov od pogodbe po 3. točki prvega odstavka 468. člena OZ). Do realizacije kondikcijskih zahtevkov je že prišlo in je vsaka pogodbena stranka drugi vrnila tisto, kar je na osnovi razvezane pogodbe prejela (tretji odstavek 111. člena OZ).

8Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami.