Jedro

Stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka ne dopušča tolmačenja nejasnega zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na nepopolne in nejasne podatke o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu, zemljiškoknjižno sodišče predlaganega vpisa ne bi smelo dovoliti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru udeleženca V.s., d.o.o. Ljubljana, z dne 07. 05. 2008 ugodi, zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 1745/2005 z dne 21. 04. 2008 se razveljavi, predlog za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja pri nepremičnini parcelah št. 472/1, 445/1 in 472/6 k.o. T.p., pa zavrne.

II. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice in višje pravosodne sodelavke in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor z dne 07. 05. 2008 udeleženca V.s., d.o.o., Ljubljana, zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 1745/2005 z dne 21. 04. 2008, zavrnila.

2. Zoper sklep je udeleženec V.s., d.o.o., Ljubljana, vložil pravočasno pritožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru udeleženca ugodi, zemljiškoknjižni sklep z dne 21. 04. 2008 razveljavi, predlog za vpis pa zavrne. Navaja, da objekt v katerem je predlagateljica kupila poslovne prostore, še ni vpisan v zemljiško knjigo. Novo odmerjena parcela št. 445/3 iz 1. alinee točke I. pogodbe v zemljiško knjigo nikoli ni bila vpisana. Ta parcela naj bi merila 495 m2, stavba na njej pa nekaj čez 200 m2. Predlagateljica je kupila, kot izhaja iz točke II pogodbe, prostore v tretjem nadstropju te stavbe v zmeri 203,13 m2. To naj bi glede na določbo iz prvega odstavka točke II pogodbe v razmerju do celotne stavbe predstavljalo 23,20 %, kar naj bi pomenilo 23,20 % parcele št. 445/3 in ne 23,20 % parcel št. 472/1, 445/1 in 472/6 v skupni izmeri 6.615 m2. Ne drži, kar trdi sodišče prve stopnje, da bi bila nepremičnina v pogodbi označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Parcela št. 445/3 k.o. T.p. v zemljiški knjigi ni vpisana. Tudi ne drži, da je glede na dejstvo, da je kot lastnik nepremičnin v zemljiški knjigi vpisana DO V., p.o., da bi bil podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha, overjen. Pogodba je bila sklenjena leta 1997, ta subjekt pa že od leta 1990 ne obstaja več. Pogodba iz leta 1997 je bila sklenjena z drugo osebo, z V.S. d.o.o., ki pa v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnik. Pogodba na podlagi katere je sodišče dovolilo vpis, torej ne vsebuje veljavnega pravnega temelja, nepremičnina v njej ni označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha, pa ni overjen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zemljiškoknjižno sodišče mora po pravilu četrtega odstavka 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Vpisa ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni. V konkretnem primeru je temu tako. Iz zemljiškoknjižnega dovolila prodajne pogodbe z dne 14. 03. 1997, ki sta jo sklenila udeleženec V.s., d.o.o., Ljubljana, kot prodajalec in pravni prednik predlagatelja, M., d.o.o., Ljubljana, kot kupec, izhaja, da prodajalec dovoljuje, da se v zemljiški knjigi pri nepremičnini iz I. točke te pogodbe za poslovne prostore iz II. točke, ki so predmet te pogodbe, vknjiži lastninska pravica, solastninska pravica na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah in pravica uporaba na funkcionalnem zemljišču, v korist in na ime kupca, pri čemer vpis lahko predlaga katerakoli pogodbena stranka takoj, ko bo to mogoče (VIII. točka pogodbe, priloga A4). Zemljiškoknjižno dovolilo ne vsebuje določnih podatkov o nepremičnini, za katero se dovolilo izdaja oziroma so ti podatki nepopolni in nejasni, tudi upoštevaje določbe I. in II. točke pogodbe, na katere se zemljiškoknjižno dovolilo sklicuje. Iz prodajne pogodbe izhaja, da je pravni prednik predlagatelja kupil poslovne prostore v izmeri 203,13 m2 v tretjem nadstropju prizidka poslovne stavbe K, stoječe na parcelah št. 472/1, 445/1 in 472/6 k.o. T.p., s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem z „na novo odmerjeno parc. št. 445/3“. Ne v času sklenitve prodajne pogodbe in ne v času predloga za vpis v zemljiško knjigo, parc. št. 445/3 v zemljiški knjigi ni bila vpisana. Iz II. točke pogodbe izhaja, da 203,13 m2 poslovnih prostorov „predstavlja 23,20 % v odnosu na celotno stavbo“. Med predlagateljem in udeležencem je sporno, ali se „celotna stavba“ nanaša na stavbo K (stoječo na parcelah št. 472/1, 445/1 in 472/6), kot to meni predlagatelj, ali le na zemljiškoknjižno nevpisan prizidek, kot to meni pritožnik. Višja pravosodna sodelavka je predlogu za vpis lastninske pravice pri parcelah št. 472/1, 445/1 in 472/6 k.o. T.p. do 2.320/10.000-tin v korist predlagatelja, ugodila, zemljiškoknjižna sodnica pa nato ugovor udeleženca zavrnila, češ, da je zemljiškoknjižno dovolilo v zvezi z ostalimi pogodbenimi določili, jasno in dovoljuje predlagani vpis. Kot rečeno, pritožbeno sodišče meni drugače. Tudi v povezavi s I. in II. točko pogodbe ni mogoče zaključiti, da prodajalec dovoljuje vpis lastninske pravice v korist predlagatelja pri nepremičnini parcelah št. 472/1, 445/1 in 472/6 (ki skupaj merijo kar 6.615 m2), temveč je bolj verjetno, da dovoljuje vpis le pri novo nastali parceli, kar nakazuje tudi določba zemljiškoknjižnega dovolila o opravi vpisa „takoj, ko bo to mogoče“, pa tudi dejstvo, da 203,13 m2 v razmerju do zemljišča parcel št. 472/1, 445/1 in 472/6 ne predstavlja 2.320/10.000-tin. Stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka, pa seveda ne dopušča tolmačenja nejasnega zemljiškoknjižnega dovolila. Glede na nepopolne in nejasne podatke o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu, zemljiškoknjižno sodišče predlaganega vpisa ne bi smelo dovoliti (149. člen, 151. člen ZZK-1).

5. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru udeleženca zoper sklep z dne 21. 04. 2008 ugodilo, ta sklep razveljavilo, predlog za vpis pa zavrnilo ter dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice oziroma višje pravosodne sodelavke in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).