Jedro

Organ za BPP je bil dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničinih prošenj ugotoviti, ali te izpolnjujejo formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.

Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Organ za BPP je tožnico po določbah 67. člena ZUP pozval k odpravi pomanjkljivosti, ji pojasnil, kako jih mora odpraviti in v katerem roku. Opozoril jo je tudi na pravno posledico – zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. S takšnimi pozivi je bila tožnica pravilno pozvana na dopolnitev prošenj. Ker pa jih ni dopolnila je organ za BPP pravilno ocenil, da so te prošnje formalno pomanjkljive, kot take pa ne omogočajo vsebinskega odločanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Upravno sodišče RS, organ pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom združil zadeve, vodene pod št. Bpp 136/2013, Bpp 137/2013, Bpp 138/2013 in Bpp 139/2013 v skupno obravnavo in odločanje (1. točka izreka) in prošnje tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbami zoper sodbo Upravnega sodišča RS I U 759/2013-7 z dne 27. 6. 2013, sklep Upravnega sodišča RS I U 759/2013-5 z dne 29. 5. 2013, sodbo Upravnega sodišča RS I U 548/2013-10 z dne 11. 6. 2013 in sodbo Upravnega sodišča RS I U 662/2013-9 z dne 26. 6. 2013, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavrgel (2. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da prosilka prošenj ni vložila na predpisanem obrazcu (tako kot določa prvi odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP) in da je njihova vsebina nepopolna, saj je bilo iz njih mogoče razbrati le podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljene brezplačne pravne pomoči, ne vsebujejo pa vseh ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Zato je bila prosilka pozvana, da jih glede na določbe ZBPP in Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni, in poučena, kako naj jih dopolni (da jih predloži na obrazcu Bpp št. 1, ali jih dopolni z vsebinami posameznih rubrik tega obrazca; da predloži dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela, če jih ima, zase in za družinske člane; da predloži dokazila o podatkih, ki predstavljajo davčno tajnost prosilke in njenih družinskih članov, če odklonijo, da te podatke po uradni dolžnosti pridobi organ za BPP). Hkrati je bila opozorjena, da bodo njene prošnje zavržene, če v danem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti. Prosilka je odgovorila, da so pozivi brezpredmetni in se pri tem sklicevala na 4. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP ter pojasnila, da je vloge vložila v javnem interesu in da je brezposelna, da nima družinskih članov in da ni odklonila pridobitve davčnih podatkov po uradni dolžnosti. Organ za BPP ji je pojasnil, da ni upravičenka iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, saj je vlogo vložila kot fizična oseba in je po tretjem odstavku 11. člena ZBPP pri odločanju o njeni prošnji bil dolžan ugotavlja finančni položaj, ki je eden od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker pa tudi v dopolnitvah vlog ni navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju: tako glede prihrankov, o morebitnem (so)lastništvu nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja, oziroma da nima nikakršnega premoženja, o svojem dohodkovnem stanju oziroma, da nima nikakršnih dohodkov ali prejemkov, so njene prošnje nepopolne, in so kot take neprimerne za nadaljnje obravnavanje. Organ za BPP zaključuje, da prosilka ni predložila predpisane pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Pojasnjuje tudi, da podatke iz uradnih evidenc pridobiva po uradni dolžnosti šele po tem, ko predhodno stranka predloži obrazec, v katerega vnese podatke o svojem premoženjskem stanju. Organ za BPP je prosilkine prošnje zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica je vložila tožbo zoper navedeni sklep in hkrati zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov in za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor. Navaja, da je namen 12. člena ZBPP, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema niti socialne pomoči, ne ugotavlja. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zaprosila iz razloga brezposelnosti, kar pomeni, da se njeno premoženjsko stanje ne ugotavlja. Izpodbijani sklep nima materialnopravne podlage v ZBPP, kar pomeni, da ga ni mogoče izdati. Zadeva Bpp 8/2013-4 z dne 11. 3. 2013 ni upravna zadeva na podlagi Zakona o upravnem sporu, niti katerega drugega zakona. Zato naslovno sodišče ni pristojno za odločanje. Sklicuje se na 1. člen ZUP, ki se glede na to, da ne gre za upravno zadevo, ne nanaša na sodišče. Ugotovitev organa za BPP, da je treba njeno prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno, je v celoti nepravilna in nezakonita. Tožnica zoper odgovore tožene stranke, ki nimajo podlage v zakonu, nima nobenih možnosti za uspeh, kar pomeni, da je njena zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pritožbo zoper odgovore tožene stranke, Mestne občine A., ki jih ne pozna noben veljaven zakon, še kako utemeljena, v celoti pravilna in zakonita. Navaja, da se prvi odstavek 24. člena ZBPP nanaša na upravno zadevo in ne na pravno sredstvo, zato je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena ZBPP. Obrazložitev tudi nima podlage v drugem odstavku 37. člena ZBPP. Tožnica navaja, da je predmetno tožbo vložila v interesu občanov kot članica Mestnega sveta Mestne občine A., kar pomeni, da so podatki o sejninah, ki jih prejema in so predmet te vloge, v celoti pravilni in zakoniti. Prihodki, ki jih ima iz naslova zaposlitve na Ministrstvu za B., so za obravnavani postopek, začet v javnem interesu, popolnoma brezpredmetni. Sodnica, ki je izdala sklep, ni organ za BPP. Podatke je pridobila iz zasebne tožbe, kar je za predmetno zadevo, vloženo v javnem interesu, nerelevantno. Zamolčanje podatkov, ki niso relevantni, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti, ne šteje. Podatki so bili pridobljeni brez njenega soglasja, z zlorabo vpogleda v zasebno tožbo v zadevi opr. št. I U 1494/2009, in vpogleda v uradno evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej so bili pridobljeni protizakonito. Prvi odstavek 20. člena ZBPP ni pravna podlaga za ugotavljanje odgovornosti prosilca. Točka 3 izpodbijanega sklepa je nepravilna in nezakonita. Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč.

Toženka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica zmotno meni, da dodelitev brezplačne pravne pomoči ni upravna zadeva. Upravno zadevo opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 2. členu, ki v prvem odstavku določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. ZBPP v drugem odstavku 34. člena določa, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Zato je bil organ za BPP dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničinih prošenj ugotoviti, ali te izpolnjujejo formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.

Specialna določba ZBPP, ki se nanaša na obliko in vsebino prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je 32. člen. Ta v prvem odstavku določa, da prosilec prošnjo vloži na predpisanem obrazcu, če je ne vloži tako, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini obrazca. Podatki, ki jih mora prošnja vsebovati, so določeni v tretjem odstavku 32. člena ZBPP. Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so torej posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Po določbi 67. člena ZUP mora organ, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, zahtevati od vložnika odpravo pomanjkljivosti.

Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP pri obravnavi tožničinih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči postopal po navedenih določbah. Ker tožnica prošenj ni vložila na predpisanem obrazcu (kar tožnica ne prereka) in ker je ugotovil, da prošnje ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je podrobno navedeno, kateri podatki manjkajo), je tožnico pozval k odpravi pomanjkljivosti, ji pojasnil, kako jih mora odpraviti in v katerem roku. Opozoril jo je tudi na pravno posledico – zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. S takšnimi pozivi je bila po presoji sodišča tožnica pravilno pozvana na dopolnitev prošenj. Ker pa jih ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo - njene prošnje vsebujejo zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nimajo pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP (tožnica v tožbi tudi ne trdi, da je prošnje dopolnila s predpisanimi podatki), je organ za BPP pravilno ocenil, da so te prošnje formalno pomanjkljive, kot take pa ne omogočajo vsebinskega odločanja. Kolikor pa tožnica navaja, da je organ za BPP protizakonito pridobival podatke iz njene zasebne tožbe in iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sodišče ugotavlja, da so ti ugovori brezpredmetni, saj organ za BPP v obravnavani zadevi sam ni ugotavljal nobenih podatkov, tožnici pa je tudi pravilno pojasnil, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz uradnih evidenc naknadno, šele po tem, ko prejme formalno popolno vlogo stranke. Drugi odstavek 67. člena ZUP določa, da organ vlogo zavrže, če stranka vloge ne popravi. Na to določbo in na določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki predpisuje uporabo pravil ZUP (in ne na prvi odstavek 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP, kot navaja tožnica), pa je organ za BPP tudi oprl izpodbijani sklep.

V izpodbijanem sklepu se je organ za BPP tudi pravilno opredelil, da tožnica ni upravičenka iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP in se zato po četrtem odstavku 11. člena ZBPP zanjo ne bi ugotavljal finančni položaj. Po prvem odstavku 10. člena 4. točke ZBPP so namreč upravičenci nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom zaradi katerega so ustanovljene. Tožnica pa je tožbe oziroma pravna sredstva, v zvezi s katerimi je zaprošala za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložila kot fizična oseba (tudi če bi nastopala kot članica mestnega sveta – kot takšna ima po 34.a členu Zakona o lokalni samoupravi položaj funkcionarja - v ZBPP ni podlage, da se njen finančni položaj ne bi ugotavljal).

Zmotno je tudi mnenje tožnice, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, za to ni bila pristojna. Po tretjem odstavku 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. V funkciji odločanja o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči deluje kot pristojen organ za BPP. Predsednik sodišča pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika. Izpodbijani sklep je, kot je razvidno iz njegovega uvoda, izdala sodnica, ki ima položaj svetnice, in jo je predsednica Upravnega sodišča RS pooblastila za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, o katerih se odloča pred tem sodiščem.

Tožničin predlog, da se ji v zvezi z obravnavo tožbe v tem upravnem sporu dodeli brezplačna pravna pomoč, je bil zavržen s sklepom št. Bpp 185/2013-4 z dne 27. 9. 2013. O njenem predlogu, da se v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks, pa sodišče ni posebej odločalo, ker se v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.