Jedro

Posest se varuje v okviru posestnega varstva, zaradi česar sodišče v posestmotitveni pravdi upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ), pri čemer po členu 35 SPZ v razmerju med več posestniki iste stvari za motilno šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 307,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v posestmotitvenem sporu z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka sklenilo, da se ustavi pravdni postopek v zahtevanem kaznovalnem delu za vsak dan motenja posesti v višini 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, če tožena stranka ne vzpostavi prejšnjega stanja ali če se v bodoče ne vzdrži motilnih dejanj. Pod točko II izreka je tožbenemu zahtevku ugodilo, in sklenilo, da je tožena stranka na nepremičninah parc. št. 112, 113, 752, 753/1, 753/2, 753/3, 754, 755/2, 755/3, 428/1 in 428/2 vse k. o. ..., vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da: - postavi železne stebre in napelje trakove in žice za električnega pastirja, - zakoplje vrt in dvorišče do vhodnih vrat hiše na naslovu S., in dopusti tožnikoma prost dostop do hleva in hiše na istem naslovu, - izroči ključe novo nameščenih vrat glavnega vhoda v zgradbo na istem naslovu, odbije zadnja vrata, ki vodijo prehod čez klet, ter jima izroči ključavnico na tem vhodu oziroma le-te odstrani in ponovno namesti pred 10. 6. 2022 nameščene ključavnice na obeh vratih, - odstrani osebni avtomobil in druga vozila, ki jih ima parkirana sredi dvorišča, preko katerega vodi dostop do stavbe na istem naslovu ter do hleva, in odstrani okoli vrta in koncu dvorišča proti prehodu za hlev potegnjeno debelo žico, ter tožnikoma dovoli prost prehod čez dvorišče do hleva in stavbe na istem naslovu, - odstrani še pred začetkom dvorišča (proti stavbi na istem naslovu) postavljeno leseno ograjo, vse v roku 8 dni (točka 1 izreka). Toženi stranki je nadalje naložilo, da se je dolžna v bodoče vzdržati motilnih dejanj, enakih ali podobnih dejanju iz točke 1 sklepa (točka 2 izreka), ter ji naložilo še plačilo pravdnih stroškov v znesku 1.019,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka 3 izreka).

2. Tožena stranka (v nadaljevanju tudi toženec) sklep izpodbija s pravočasno pritožbo, naslovljeno kot ″Obvestilo o dejanskem stanju zadeve št. P 144/2022 – odgovor na sklep″, ne da bi izrecno navedel pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona. Izraža razočaranje nad ukrepi na osnovi laži, prevare, goljufije brez preverjanja dejanskega stanja. Priznava, da čisti svojo parcelo, ker je zanemarjena. Zanika, da tožnika nimata dostopa do hleva, saj vsak dan gresta mimo hiše nahranit živali v hlevu, katerega investitor sta tožnik ter njegova izvenzakonska partnerka. Kar se tiče kabla, je samo zaščitil svoj vrt, na katerem je posadil zelenjavo, ker so živali hodile po vrtu in mu uničevale posevke. Pastir sploh ne deluje; železni stebri so bili postavljeni, da ga dražijo. Tudi da bi želel kogarkoli povoziti, predstavlja lažno natolcevanje.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe v celoti in naložitev stroškov pritožbenega postopka toženi stranki. Navaja, da je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča, ki je odraz skrbno in dosledno izvedenega dokaznega postopka, na podlagi katerega je sodišče v celoti in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi slednjega pa poiskalo ustrezno pravno normo in napravilo zaključek, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, s čimer je v celoti izpolnilo zahteve okvirja sodniškega silogizma, v celoti pravilen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 2. odstavkom 339. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (člen 341 ZPP), vse v zvezi s členom 366 ZPP. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje le tožena stranka, ki pritožbe ne omejuje le na del odločitve. Zato je drugostopenjsko sodišče izpodbijano odločbo preizkusilo le v tistem delu, v katerem pritožnik ni zmagal na prvi stopnji (prvi odstavek 350. člena ZPP).

6. Člen 24 Stvarnopravnega zakonika (SPZ) v prvem odstavku določa, da je posest neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Slednja se varuje v okviru posestnega varstva, zaradi česar sodišče v posestmotitveni pravdi upošteva samo zadnje stanje posesti in nastalo motenje (prvi odstavek 33. člena SPZ), pri čemer po členu 35 SPZ v razmerju med več posestniki iste stvari za motilno šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti. Tudi v 426. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je določeno, da se sodišče pri obravnavanju posestmotitvene tožbe omeji le na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, medtem ko je odločanje o pravici do posesti ali o pravni podlagi posesti izključeno. Glede na v tem sklepu zgolj v bistvenem povzeto materialnopravno izhodišče, na katerega se je pravilno oprlo že prvostopno sodišče, kot to izhaja iz podrobnejše obrazložitve v točkah 13, 14, 18 do 19, 20 in 22 do 23 izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povsem pravilno povzelo pravno pomembna dejstva, ki so v posestmotitvenem sporu dokazno breme tožeče stranke. Ta je glede na podano trditveno in dokazno podlago izkazala, da je bila pred posestmotitvenimi dejanji posestnik (oz. soposestnik) stvari - nepremičnin, oboje opredeljeno v točki II/1 izreka izpodbijanega sklepa, nadalje, da je bila njena posest motena s strani tožene stranke, in da gre za protipravna motilna dejanja, ki ustrezajo motenju posesti, pri čemer je bilo sodno varstvo zahtevano pravočasno. Sodišče prve stopnje je pravilno in v popolnosti, v skladu z metodološkimi napotki iz člena 8 ZPP, po izvedenem dokaznem postopku,1 v katerem toženec ni aktivno sodeloval,2 ugotovilo dejansko stanje,3 nakar je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pod točko II/1 izreka sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje,4 kar vse je utemeljilo in obrazložilo z jasnimi in popolnimi razlogi, katerim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Materialnopravno pravilna (skladna s 34. členom SPZ) je tudi odločitev pod točko II/2 izreka, da se je dolžan toženec v bodoče vzdržati enakih ali podobnih motilnih dejanj.

7. Dokaznih zaključkov sodišča prve stopnje toženec zgolj s ponavljanjem svojih trditev, podanih v odgovoru na tožbo,5 ki so že bile predmet presoje prvostopnega sodišča, ter se je do njih slednje že opredelilo, zato ne more uspešno izpodbiti. Ob obrazloženem se tako pritožba toženca, s katero ta po vsebini uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pokaže za neutemeljeno. Kršitev postopkovnih določb pritožba ne uveljavlja, sodišče druge stopnje pa ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).6 Zato je pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka člena 365 ZPP).

8. Glede na določbo člena 154/3 ZPP je pravilna tudi odločitev v stroškovnem delu izpodbijanega sklepa (točka II/3 izreka), po kateri je dolžan toženec tožeči stranki povrniti celotne potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odmere stroškov pritožba ne izpodbija obrazloženo.

9. Zaradi neuspeha s pritožbo mora tožena stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožeči stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške vloženega odgovora na pritožbo zoper sklep. Ti predstavljajo, upoštevaje prvi odstavek 163. člena ZPP in določbe Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 2/2015 s spremembami; OT): za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22 tč. 1 v zvezi s tar. št. 19/2 veljavne Spremembe in dopolnitve Odvetniške tarife) 375 točk, 10% zvišanje zaradi zastopanja več strank, kar znaša 37,5 točk (člen 11/3 OT), in materialne stroške v višini 8,25 točk (člen 11/3 OT), skupno torej 420,75 točk, kar ob vrednosti točke v času odmere (0,60 EUR), znaša 252,45 EUR. Znesek je pritožbeno sodišče zvišalo za 22% DDV (čl. 12), kar skupno znaša 307,99 EUR; znesek je tožena stranka tožeči dolžna povrniti na način in v rokih, kot izhaja iz izreka.

1 Glej točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 Razen z vložitvijo odgovora na tožbo, v katerem pa ni podal dokaznih predlogov. 3 Točke 14 do 17, 21 do 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Točka 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Vloga, obravnavana kot pritožba, je namreč po vsebini povsem identična vlogi, obravnavani kot odgovor na tožbo, dodana sta ji le lastnoročno izpisani datum (″ter 19. 12. 2022″) in tekst ″odgovor na sklep″. 6 Tudi ob upoštevanju, da predmet te pravde ne vpliva na višino stečajne mase, zato lahko toženec kot stečajni dolžnik, ki je pravdno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti, pravdna dejanja opravlja samostojno (člen 77/1 ZPP in člen 386/1 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP).