Jedro

V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani ugovor predlagateljice z dne 8.12.2008, ki ga je vložila zoper sklep istega sodišča z dne 4.6. 2008, zavrnilo. S takšno odločitvijo je ostala v veljavi odločitev, da se predlog predlagateljice, s katerim je predlagala, da se pri parc. št. X, vl.št. Y, k.o. P., vknjiži lastninska pravica na ime E. T., N. T. in A. T., na vsako do 1/3, zavrne.

(2) Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica. Navaja, da je bilo v letu 2004 v medijih objavljeno, da bo sodišče vpise v zemljiško knjigo poenostavilo in je že dvakrat vložila predlog, ki pa ji ga je sodišče zavrnilo. Prav tako je zavrnilo ugovor. Izpodbija navedbo, da stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo in da nima identifikacijskega znaka. Prosi, da se ji sporoči, katere dokumente je treba dostaviti, da se bo zadeva uredila.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Po 147. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjinega postopka, v katerem odloča o tem vpisu. Vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon (148. člen ZZK- 1). Med drugim mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (31. člen ZZK-1). Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, stanovanje na naslovu S. v L, v zemljiški knjigi pri vl. št. Y, k.o. P., kjer predlagateljica predlaga vpis, (še) ni vpisano. Prav tako pri tej vl. št. ni vpisana parcela X, kjer naj bi stavba stala, ampak parc. št. A in B. Ker se podatki, ki izhajajo iz listine in ki jih predlagateljica povzema v predlogu, ne ujemajo s podatki zemljiške knjige, vpis ni dovoljen in ga je zato sodišče pravilno zavrnilo, pravilno pa je zavrnilo tudi ugovor, ki ga je pritožnica v zvezi s tem vložila.

(5.) S pritožbenimi izvajanji o „poenostavitvi postopka“ in navajanji, da že od leta 2004 ureja vpis, v pritožbenem postopku ne more uspeti. ZZK-1 predpisuje zgoraj navedene pogoje za dovolitev vpisa, ki jih je sodišče v konkretnem postopku dolžno upoštevati in ki jim predlagateljica s svojim predlogom ni zadostila in je odločitev zato pravilna. Pritožbeno sodišče predlagateljici tudi ne more nuditi konkretnih navodil za vložitev predloga in se bo v zvezi s tem morala obrniti na ustrezno strokovno usposobljeno osebo, to je odvetnika, jo pa opozarja, da bo morala (sama ali skupaj z drugimi lastniki stanovanj), najprej poskrbeti za vpis same stavbe (stavba z ident. št. D namreč v zemljiško knjigo še ni vpisana, poleg tega pa ta stavba, kot izhaja iz podatkov katastra stoji na parc.št. E, k.o. P. in ne na parceli X, ki sploh ne obstaja) in vpis posameznih etažnih delov (to je stanovanj), šele nato pa bo lahko (ob predpostavki, da bodo podatki v listini, ki bo podlaga za vpis, usklajeni z zemljiškoknjižnimi podatki) predlagala vpis lastninske pravice pri tem stanovanju.

(6) Glede na vse navedeno in upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (161. člen ZZK-1) .