Jedro

Prevedba tožeče stranke na delovno mesto novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred je bila izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in aneksom h KPPN, zato je izpodbijani aneks o prevedbi zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je aneks k pogodbi o zaposlitvi, št. ... z dne 14. 8. 2008, ki ga je tožnica prejela dne 22. 8. 2008, v 1. in 10. členu, nezakonit; da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni pod izvršbo izstaviti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj z mesečno osnovno plačo v višini 41. plačnega razreda, povečano v skladu z merili tožene stranke za napredovanje, z veljavnostjo 1. 8. 2008; da je tožena stranka dolžna tožnici obračunati in izplačati razliko med neto plačo, ki bi jo prejemala na delovnem mestu urednik oddaj, in plačilom za delo, ki ga je prejela za delo pri toženi stranki za čas od 1. 8. 2008 do sklenitve pogodbe iz 2. točke tega zahtevka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 126,41 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v roku 8 dni pod izvršbo (II. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno pa, da zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Tožena stranka prevedbe osnovne plače delovnega mesta Urednik oddaj III, ni izvedla skladno z določbami Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Zaradi nezakonite prevedbe osnovne plače delovnega mesta pa je tožena stranka napačno izvedla tudi prevedbo osnovne plače tožnice. Način uvrščanja delovnih mest pri toženi stranki posebej ureja 5. odstavek 13. člena ZSPJS – delovna mesta javnih uslužbencev pri toženi stranki se uvrščajo v plačne razrede s posebno kolektivno pogodbo. V 2. odstavku 46. člena ZSPJS je določeno, da se lahko s kolektivnimi pogodbami poklicev uvrščajo v plačne razrede delovna mesta in nazivi za področje visokega šolstva, znanosti in poklicev, za katere je bila ob sprejemu ZSPJS že sklenjena taka pogodba. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je veljavna poklicna pogodba, in v 3. členu Aneksa k tej pogodbi je urejeno tudi uvrščanje v plačne razrede. Delovna mesta novinarjev javnega zavoda RTV Slovenije v plačni skupini G oz. podskupini G2 se uvrstijo v plačne razrede v razponu med 31. in 53. plačnim razredom brez napredovanj. Če prevedba delovnih mest in nazivov ni določena v aktih iz 49.c člena ZSPJS, se določi z aktom organa uporabnika proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic iz delovnih razmerij. Tožena stranka bi morala zato sprejeti akt o prevedbi, saj Aneks h KPPN ne določa prevedbe novinarskih delovnih mest pri toženi stranki. Tabele primerljivosti, ki je bila podlaga prevedbe in jo omenja priča A.A., ni dobil v mnenje reprezentativni sindikat. Tožnici iz te tabele niso znani kriteriji ali pogoji, na podlagi katerih je bilo njeno delovno mesto urednik oddaj III prevedeno v delovno mesto novinar urednik. Z izpodbijanim aneksom je tožena stranka tudi spremenila zahtevnost delovnega mesta tožnice. Tožena stranka bi zato morala tožnici zaradi spremenjenih okoliščin izdati novo pogodbo o zaposlitvi skladno s 47. členom ZDR. V primerih, ko delodajalec želi izvesti spremembo organizacije, je treba upoštevati, da taka sprememba ni povezana s prehodom v nov plačni sistem. Veljaven opis delovnega mesta je datiran z dnem 19. 8. 2008. Tožena stranka akta o sistemizaciji ni sprejela in je za določitev manj zahtevnega delovnega mesta uporabila nesprejet katalog delovnih mest. Tožena stranka bi morala pred izdajo aneksa sprejeti in objaviti akt o sistemizaciji, še pred sprejetjem pa ga podati v mnenje reprezentativnemu sindikatu. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 95/2006 zavzelo stališče, da morajo biti splošni akti, ki se uporabljajo za odločitev o pravici delavca iz delovnega razmerja, pred tem ustrezno objavljeni. Delovno mesto, ki ga je tožena stranka določila tožnici z izpodbijanim aneksom, ne ustreza nalogam, ki jih tožnica dejansko opravlja – opravlja namreč naloge delovnega mesta urednik oddaj. Zato je upravičena do izplačila razlike v plači med svojim dejanskim delom in plačo, ki jo prejema za delovno mesto novinar urednik.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo izpostavila, da se je pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede seznama delovnih mest, njihovih opisov in uvrstitvijo v osnovni plačni razred. Izdelala je tabelo primerljivosti delovnih mest, ki ji je služila kot tehnični pripomoček ob prevedbi, saj je bila večina delovnih mest s sindikati usklajenih. Potrditev sindikatov pa ni bila nujna za veljavnost tabele. Tožena stranka je skladno z ZSPJS s sindikati podpisala anekse h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija in Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje, s katerimi je bil določen katalog delovnih mest pri toženi stranki. Tožena stranka s prevedbo ni ukinjala delovnih mest, le na novo jih je poimenovala in opisala njihova dela in naloge. Tožena stranka je namreč šele 1. 8. 2008 postala del javnega sektorja, pred tem pa je imela svoje poimenovanje delovnih mest. Odločitev, katero staro delovno mesto se prevede v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca. Metoda prevedbe je bila določena v 49.c členu ZSPJS. Tožena stranka je upoštevala vsa napredovanja tožnice, zaradi nižje izobrazbe pa se je tožnici plačni razred zmanjšal za 1. Tako jo je tožena stranka uvrstila v 39. plačni razred. Tožnica je sicer pred in po prevedbi opravljala enaka dela oziroma se zahtevnost njenega dela po prevedbi ni spremenila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, medtem ko pritožba bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja le pavšalno in je v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

V tem individualnem delovnem sporu se presoja, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožnico iz delovnega mesta urednik oddaj III prevedla na delovno mesto novinar urednik. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka pravilno in zakonito opravila prevedbo ter tožnico uvrstila v 39. plačni razred. Tožbeni zahtevek je zato v celoti zavrnilo.

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnica pred prevedbo zasedala delovno mesto urednik oddaj III, ki ga je tožena stranka prevedla v delovno mesto novinar urednik in ji ponudila v podpis Aneks k njeni pogodbi o zaposlitvi. Tožena stranka je zaradi prehoda na nov plačni sistem skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in spremembe) po pogajanjih s sindikati z njimi v juniju in juliju 2008 podpisala Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (Ur. l. RS, št. 69/2008) in Aneks h Kolektivni pogodbi za poklicne novinarje (Aneks h KPPN, Ur. l. RS, št. 61/2008), v novembru 2008 pa še Aneks št. 2 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (Ur. l. RS, št. 108/2008). Z Aneksom št. 2 so bila določena dodatna mesta plačne skupine G in uvrstitev teh v plačne razrede, z Aneksom h KPPN pa je bilo v plačni skupini G2 določenih 19 novih novinarskih delovnih mest VII. tarifnega razreda in za vsako izmed njih šifra delovnega mesta, tarifni razred, plačni razred brez napredovanj in plačni razred z napredovanji. Ta tabela je sestavni del Aneksa h KPPN in iz nje izhaja, da je delovno mesto novinar urednik pod šifro G027043, za katero je tožnica prejela v podpis sporni aneks, uvrščeno v 36. plačni razred brez napredovanj in v 46. plačni razred z vsemi možnimi napredovanji. Delovno mesto urednik oddaj pod šifro G027051, na katerega tožnica zahteva razporeditev, pa je uvrščeno v 41. plačni razred brez napredovanj in v 51. plačni razred z vsemi napredovanji. Katalog delovnih mest z opisi del in osnovnimi plačnimi razredi je bil potrjen s strani sindikatov. Tožena stranka je zmanjšala število tipičnih delovnih mest in šest starih delovnih mest, med katerimi je bilo tudi tožničino delovno mesto urednik oddaj III, prevedla v novo delovno mesto novinar urednik pod šifro G027044 (kar izhaja tudi iz izseka tabele primerljivosti delovnih mest).

Iz opisa del in nalog, ki je sestavni del kataloga del in nalog, izhaja, da ima delovno mesto urednik oddaj zahtevnejše naloge kot jih ima delovno mesto novinar urednik. Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca in njegovih strokovnih služb, ki so primerjale stara in nova delovna mesta in izdelale prevedbeno tabelo. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka, ki je tožničino delovno mesto prevedla v delovno mesto novinar urednik, ravnala skladno s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS in delovno mesto urednik oddaj III ustrezno prevedla v primerljivo delovno mesto v VII. tarifnem razredu.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP še dodaja: Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno z 49. c členom ZSPJS sprejeti akt o prevedbi. Tožena stranka in Sindikat novinarjev Slovenije sta sklenili Aneks h KPPN, katerega priloga je tudi prevedba vseh delovnih mest novinarjev pri toženi stranki. Z 2. odstavkom 11. člena Aneksa je bila določena tudi neposredna uporaba tega Aneksa za novinarke in novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija. Zaradi tega ni bilo potrebno sprejetje posebnega akta o prevedbi, saj je tožena stranka lahko že na podlagi prevedbe novinarskih delovnih mest iz Aneksa h KPPN pravilno opravila prevedbo in tožnico uvrstila v ustrezni plačni razred skladno z določili ZSPJS (členi 49.a, 49.b, 49.c in 49.f). Tabela primerljivosti ni splošen akt delodajalca, ampak je le tehnična pomoč delodajalcu. Tožničino delovno mesto urednik oddaj III namreč ni bilo prevedeno v delovno mesto novinar urednik na podlagi te tabele, ampak na podlagi določb ZSPJS na ustrezno delovno mesto iz Aneksa h KPPN. Pri tem se je upoštevala tožničina osnovna plača pred prevedbo (v skladu z 49. a in 49. b ZSPJS), ki se je prevedla v osnovno plačo po tem zakonu z uvrstitvijo v po vrednosti najbližji plačni razred iz priloge Aneksa h KPPN. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka skladno z Merili o napredovanju ob prevedbi osnovnih plač javnih uslužbencev v Javnem zavodu RTV Slovenija z dne 24. 7. 2008 (Merila o napredovanju) upoštevala tudi vsa tožničina že dosežena napredovanja, tako da je bila tožnica uvrščena v 40. plačni razred (razpon za delovno mesto novinar urednik je od 36. do 46. plačnega razreda). Ker pa tožnica ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta v VII/2 tarifni skupini, je tožena stranka plačni razred uvrstitve pravilno zmanjšala za en plačni razred, skladno z 2. odstavkom 14. člena ZSPJS.

Prav tako tožena stranka ni bila dolžna zaradi prevedbe sprejeti Akta o sistemizaciji. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, na pravilnost prevedbe plač pri toženi stranki nima vpliva dejstvo, da tožena stranka v času prevedbe plač oziroma izdaje Aneksa o prevedbi dne 14. 8. 2008 še ni sprejela novega Akta o sistemizaciji. ZSPJS namreč ne določa, da je pogoj za uvedbo novega plačnega sistema sprejetje novega Akta o sistemizaciji. Poleg tega pa se je tožena stranka pred uvedbo novega plačnega sistema uskladila s sindikati glede kataloga oziroma seznama novih delovnih mest in glede opisov delovnih mest ter uvrstitvijo delovnih mest v osnovni plačni razred. Vse, razen opisov delovnih mest, je sestavni del Aneksa h KPPN in Aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija. Tožena stranka je kasneje z Aktom o sistemizaciji delovnih mest iz maja 2009 sistemizirala delovna mesta, ki so bila dogovorjena med delodajalcem in socialnimi partnerji pred uvedbo plačnega sistema po ZSPJS. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da je tožena stranka že pred uvedbo novega plačnega sistema sprejela odločitev, katera stara delovna mesta se bodo združila v nova delovna mesta s splošnim opisom, kar je bilo v njeni domeni, to pa je bilo poleg novega kataloga delovnih mest s plačnimi razredi in opisi del bistveno za prevedbo plač javnih uslužbencev. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vsebino izpodbijanega Aneksa o prevedbi plače z dne 14. 8. 2008 določila skladno z določili 45. do 52. člena ZSPJS in Merili o napredovanju, ki se nanašajo na prevedbo osnovne plače javnega uslužbenca iz starega v nov sistem ter njegovo uvrstitev v plačni razred. Pri tem je upoštevala Aneks h KPPN – tarifni del, ki je v prilogi določil novinarska delovna mesta plačne podskupine G2, tarifne razrede in plačne razrede brez ter z napredovanjem.

Neutemeljeno je zato tudi pritožbeno sklicevanje na sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 95/2006, v kateri je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da se lahko splošni akt, ki vsebuje abstraktne pravne norme, kot podlaga za odločitev o pravici delavca iz delovnega razmerja uporablja le, če je objavljen in šele po tem, ko je ustrezno objavljen. Ker tožena stranka akta o sistemizaciji ni bila dolžna sprejeti, zgoraj omenjeno stališče VSRS za odločitev v predmetni zadevi ni bistvenega pomena.

V tožničinem primeru je šlo za prevedbo na podlagi določb ZSPJS, zato tožena stranka ni bila dolžna tožnici ponuditi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka s prevedbo namreč ni spremenila svoje organizacije, ni ukinjala določenih delovnih mest, spreminjala zahtevnosti ali vrste del oziroma nalog ali pogojev za zasedbo delovnega mesta in drugih elementov delovnega razmerja. Tožnica je imela vseskozi enake zadolžitve in odgovornosti, ki se zaradi prevedbe niso v ničemer spremenile. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da opravlja enako delo kot pred prevedbo, in za čas po 1. 8. 2008 do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj zahtevala plačilo za to delovno mesto. Tudi s tem delom zahtevka tožnica dejansko izpodbija aneks z dne 14. 8. 2008 in pravilnost prevedbe. Prevedba tožeče stranke na delovno mesto novinar urednik z uvrstitvijo v 36. plačni razred pa je bila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izvedena v skladu z ZSPJS, KPPN in Aneksom h KPPN in je zato izpodbijani Aneks o prevedbi zakonit, tožničin zahtevek pa v celoti neutemeljen.

Ker pritožba tožnice ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje skladno s 1. odstavkom 351. člena ZPP in 353. členom tega zakona.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje pritožbene stroške. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo k odločitvi o zadevi ni pripomogla, zato skladno s 155. členom ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.