Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na ugotovitve sodnega izvedenca je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za drugo delo, skladno z že omenjeno odločbo ZPIZ, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 5. 2021, v zvezi z odločbo tožene stranke št. ... z dne 12. 4. 2021 odpravilo v delu, ki se nanaša na ugotavljanje zmožnosti tožnice za delo od 1. 6. 2021 dalje. Ugotovilo je, da je bila tožnica tudi od 1. 6. 2021 do 14. 6. 2021 zaradi bolezni začasno nezmožna za delo (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek v delu, v katerem tožnica zahteva ugotovitev, da je bila tudi v času od 15. 6. 2021 do 7. 10. 2021 zaradi bolezni začasno nezmožna za delo, pa je zavrnilo (II. točka izreka).
2. Zoper zavrnilni del sodbe (II. točka izreka) je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sledilo je mnenju sodnega izvedenca. Izvedensko mnenje je nepopolno ter v nasprotju z listinskimi dokazi. Zmožnost za delo bi bila pri tožnici podana le v primeru, če bi bilo izkazano takšno izboljšanje zdravstvenega stanja, da bolniški stalež ne bi bil več indiciran. Omenjeno pa v zadevi ni dokazano. Tudi osebna zdravnica je za sporno obdobje predlagala bolniški stalež, kar dodatno kaže na to, da tožnica za delo ni bila zmožna. Bolniški stalež je prav tako predlagal lečeči ortoped. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je neprepričljivo in dokazno nepodprto pojasnilo tožnice, da naj bi v obravnavanem obdobju prekinila z jemanjem analgetikov, ker bi na ta način poskusila ugotoviti vzrok hude alergijske reakcije, ki jo je dobila v tem času. Že iz dokumentacije v spisu izhaja, da je v spornem obdobju prejemala zdravila za zdravljenje alergij. Dvakrat je tudi obiskala dermatološko ambulanto. V času od 18. 5. 2021 do 27. 5. 2021 je bila pri fizioterapevtki, kjer je prejemala tudi protibolečinsko terapijo. Protibolečinsko zdravilo je prejela tudi 29. 4. 2021. Tega dne je tudi lečeči ortoped ugotovil bolečine v področju latelarne sklepne špranje. Klinično sliko in funkcionalne preiskave so opravili lečeči specialisti, torej ne gre zgolj za anamnestične zapise. S strani izvedenca je bil tudi njen funkcionalni status pavšalno ocenjen, brez ustreznega zdravstvenega pregleda. Pri tem izvedenec izpostavlja izvid z dne 29. 4. 2021, iz katerega naj bi izhajala gibljivost levega kolena za normalne obremenitve. Tožnica pa tega podatka v omenjenem izvidu ne zasledi. Tožnica nadalje glede ugotovitev sodnega izvedenca, da v spornem obdobju nikoli ni bila obravnavana zaradi težav z levim kolenom, navaja, da je bila 8. 6. 2021 na pregledu v ZD A. 19. 6. 2021 in 13. 9. 2021 pa je bila z osebno zdravnico opravljena korespondenca preko elektronske pošte. Na razpolago so bili tudi RTG posnetki kolena, ki pa jih izvedenec ni zahteval. V zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja pa je ortoped predlagal stopnjo operacije pod nujno. V tem primeru je zatrjevanje izvedenca, da je pri tožnici prišlo do izboljšanja artroze kolena, nesprejemljivo. Izvedenec komentira tudi izvid z dne 31. 3. 2020, čeprav se je obseg spora nanašal na obdobje od 1. 6. 2021 do 7. 10. 2021. Tudi dopis delodajalca z dne 11. 11. 2021 je glede opisa dela časovno izven obdobja, glede katerega je mnenje podal sodni izvedenec. 31. 5. 2021 se tako njeno zdravstveno stanje ni izboljšalo, prav tako tudi zdravljenje še ni bilo zaključeno. Zaradi tega meni, da je upravičena do priznanja bolniškega staleža. Sodišče bi moralo upoštevati njene pomisleke glede izvedenca ter imenovati novega izvedenca ortopedske stroke. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano II. točko izreka sodbe spremeni tako, da ugodi postavljenemu tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.
6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 5. 2021, s katero je drugostopenjski organ tožene stranke delno ugodil pritožbi tožnice, ki jo je vložila zoper odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 12. 4. 2021. Odločil je, da je bila tožnica tudi v času od 17. 4. 2021 do 31. 5. 2021 začasno nezmožna za delo (bolezen). Od 1. 6. 2021 dalje je bila tožnica zmožna za delo.2
7. V tej zadevi je sporno ali je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni v obdobju od 15. 6. 2021 do 7. 10. 2021. 8. Pravna podlaga za presojo zadeve je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)3 in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ).4 Kot izhaja iz prvega odstavka 232. člena Pravil OZZ zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni zmožen opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.
9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil prvi dan tožničine začasne zadržanosti od dela 30. 5. 2019. 7. 4. 2021 je osebna zdravnica imenovanemu zdravniku podala predlog v zvezi z začasno nezmožnostjo za delo. V predlogu je navedla, da je bila tožnica 11. 12. 2020 obravnavana na invalidski komisiji in da je bila dvakrat neuspešna vročitev odločbe in sicer 8. 3. in 21. 3. 2020 (očitno gre za vročitev odločbe ZPIZ). Iz izpovedbe tožnice na naroku 18. 3. 2022 izhaja, da je imela najprej težave z desnim kolkom. Po uspešno opravljeni operaciji pa so se začele težave z levim kolenom. Sodišče prve stopnje nadalje ugotavlja, da iz odločbe ZPIZ št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 2. 2021 izhaja, da je bila tožnica od 11. 12. 2020 dalje razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: pretežno sedeče delo, ročno lahko premešča bremena do 5 kg, brez hoje po neravnem terenu, s polnim delovnim časom. Tožnica za dosedanje delo (tj. "vodja prodaje") ni zmožna, zmožna pa je opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, s prej navedenimi omejitvami. Navedena odločba je postala dokončna in pravnomočna ter izvršljiva 15. 6. 2021. Od 8. 10. 2021 dalje pa je tožnica ponovno v bolniškem staležu. 10. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravilno upoštevalo odločbo ZPIZ glede tožničine invalidnosti. Kot je pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi5 gre v primeru ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo in pa invalidnosti za prepletanje ugotovitev, kako določene zdravstvene težave vplivajo na delovno zmožnost zavarovanca. Razlika med invalidskim postopkom in pa postopkom glede ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo je v tem, da se v invalidskem postopku ugotavljajo trajnejše spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zaradi teh sprememb pa se zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje (prvi odstavek 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; v nadaljevanju: ZPIZ-2).6 V primeru ugotavljanja razlogov za bolniški stalež pa so odločilne začasne spremembe v zdravstvenem stanju.
11. Sodišče prve stopnje nadalje ugotavlja, da je bila tožnica 8. 6. 2021 premeščena na drugo delovno mesto TDM3 (vodja marketinga). Iz dopisa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 14. 7. 2021 izhaja, da je bilo 13. 7. 2021 podano dopolnilno mnenje invalidske komisije in sicer, da predloženi opis dela "vodja marketinga" glede na obrazec DD-1 z dne 23. 6. 2021, ustreza podanim omejitvam.
12. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja. Naloga izvedenca specialista MDPŠ je bila, da kot pomočnik sodišča ugotovi, ali obstajajo strokovno utemeljeni razlogi, zaradi katerih tožnica v spornem obdobju ni bila zmožna za delo. Pri podaji mnenja se je izvedenec pravilno oprl na dokončno in izvršljivo odločbo ZPIZ. Pri zavarovancih v delovnem razmerju se začasna nezmožnost za delo praviloma ocenjuje na delovno mesto, za katero je sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primeru, da so bile z odločbo zavarovancu priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije invalidnosti, se ta odločba skladno z drugim odstavkom 182. člena ZPIZ-2 izvrši, ko postane dokončna v upravnem postopku. V tem primeru je torej potrebno upoštevati izvršljivo odločbo ZPIZ-a. 13. Glede na ugotovitve sodnega izvedenca je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za drugo delo, skladno z že omenjeno odločbo ZPIZ, s katero je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in so ji bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja.
14. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre za nepopolno izvedensko mnenje ter da je mnenje v nasprotju z listinskimi dokazi. Izvedenec je proučil listinsko dokumentacijo v spisu pa tudi zdravstveno dokumentacijo v zdravstvenem kartonu. Odgovoril je na zastavljena vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče. Prav tako je imela tudi tožnica možnost sodnemu izvedencu postavljati vprašanja, na katera je podal strokovno prepričljive odgovore. Nestrinjanje tožnice s podanim izvedenskim mnenjem, nikakor ne pomeni, da je mnenje strokovno pomanjkljivo oziroma neprepričljivo. Tožnica tako v pritožbi neutemeljeno navaja, da se izvedenec sklicuje na izvid z dne 29. 4. 2021 iz katerega naj ne bi bila razvidna gibljivost levega kolena. Po vpogledu v navedeni izvid (priloga A/13) je ugotoviti, da je tožnica prišla na pregled zaradi težav v levem kolenu. Levo koleno je v valgusu, gibljivost pa je 5/105 stopinj. Lečeči ortoped se je tako nedvomno izjasnil glede gibljivosti levega kolena.
15. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje jemanja protibolečinske terapije oziroma obiskovanja osebne zdravnice. Sodni izvedenec glede omenjenega zgolj dodatno pojasnil svoje ugotovitve, da je bila tožnica v spornem obdobju zmožna za delo skladno z odločbo ZPIZ. Sodni izvedenec namreč za čas po izvršljivosti odločbe ZPIZ ne ugotavlja, da bi se tožnici zdravstveno stanje poslabšalo v taki meri, da ne bi mogla opravljati niti drugega ustreznega dela. Da je prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja tožnica niti ne zatrjuje. Omenja zgolj stanje, kot je obstajalo v času, ko je bila pregledana pri ortopedu in kot je razvidno iz izvida z dne 29. 4. 2021. 16. Ker v spornem obdobju ni bilo izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja je torej sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Zdravstveno stanje od 8. 10. 2021 dalje, ko je bila tožnica ponovno v bolniškem staležu, pa je za rešitev sporne zadeve pravno irelevantno.
17. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče postaviti drugega izvedenca in sicer ortopeda. Glede izvajanja dokazov je sodišče postopalo po določbi 287. člena ZPP, kjer je določeno, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in obrazloži, zakaj jih je zavrnil. Sodišče je izvedbo dokaza zavrnilo in v sodbi svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Z razlogi sodišča se pritožbeno sodišče strinja. Bistveno je namreč, da je bilo že z izvedbo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca MDPŠ dejansko stanje razčiščeno. V tem primeru ni bilo potrebe, da bi sodišče dejansko stanje razčiščevalo še s sodnim izvedencem specialistom ortopedom.
18. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 S prvostopenjsko odločbo z dne 12. 4. 2021 je bilo odločeno, da je tožnica od 15. 3. 2021 do 16. 4. 2021 začasno nezmožna za delo (bolezen). Od 17. 4. 2021 dalje pa je zmožna za delo. 3 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 5 Glej Psp 82/2023 z dne 7. 6. 2023. 6 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.