Jedro

To, ali so koristi otroka in staršev v navzkrižju, se presoja upoštevaje okoliščine posameznega primera. Pri tem je treba razlikovati med nasprotjem interesov staršev samih in nasprotjem interesov otroka ter staršev; zgolj slednje nasprotje narekuje postavitev kolizijskega skrbnika. V določenih primerih se intenzivno zasledovanje lastnih interesov v odnosu do drugega starša lahko odraža tudi tako, da pride do navzkrižja koristi otroka in staršev. Postavitev kolizijskega skrbnika je utemeljena tudi v primerih izjemno intenzivnega, dlje časa trajajočega konflikta, ki ima za posledico, da eden ali oba od staršev v postopku nista sposobna zasledovati koristi otroka, temveč dajeta prednost lastnim koristim oziroma obračunavanju z drugim od staršev, tudi na račun tega, da je oškodovan otrok.

Zastopanje različnih pogledov na to, kdo in zakaj je bolj primeren za varstvo in vzgojo otroka (oziroma zakaj ni), kako pogosti naj bodo stiki, koliko naj bi znašala primerna preživnina, se še ne kvalificira kot stopnja konflikta, ki bi kazala na navzkrižje interesov med starši in otrokom.

Izreki v družinsko pravnih postopkih, s katerimi se ureja življenjska razmerja v vsej njihovi pisanosti, ne morejo biti enako natančno oblikovani kot v drugih civilnih razmerjih; to niti ni potrebno.

Izrek

I.Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep II N 1946/2023 z dne 16. 7. 2024 (o postavitvi kolizijskega skrbnika mladoletnemu A. A.), redovna številka spisa 42, se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II.Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep II N 1946/2023 z dne 16. 7. 2024 (o izdaji začasne odredbe), redovna številka spisa 44, se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Sodišče v tem nepravdnem postopku odloča o spremembi odločbe o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo, določitvi preživnine in stikov. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanih sklepov, ima mladoletni A. A. po pravnomočni začasni odredbi I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023 začasno urejene stike z nasprotno udeleženko (materjo) na način, da z njo preživi vsak torek in četrtek popoldan ter en dan v vikendu, izmenjaje soboto ali nedeljo. Nasprotni udeleženki je A. A. začasno prepovedano voziti z osebnim vozilom. Sodišče prve stopnje je 16. 7. 2024 izvedlo narok zaradi obravnave predlagateljevega (očetovega) predloga za uvedbo stikov A. A. z nasprotno udeleženko tako, da potekajo pod nadzorom CSD. Predlagatelj na naroku nato ni vztrajal pri tako predlaganih stikih. Predlagal pa je spremembo začasne odredbe z dne 4. 12. 2023 na način, da bo lahko šel A. A. v času poletnih počitnic na strnjene počitnice k starim staršem. Nasprotna udeleženka je temu nasprotovala in hkrati predlagala, da začasna odredba z dne 4. 12. 2023 preneha veljati ter da se odloči, da gre A. A. z njo na preživljanje dopusta od 17. 8. do 27. 8. 2024. Podredno je predlagala, da se stiki pod nadzorom odredijo predlagatelju, in sicer največ uro na teden.

Odločitev sodišča prve stopnje

2.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 16. 7. 2024, redovna številka spisa 42, odločilo, da se A. A. postavi kolizijski skrbnik (I. točka izreka sklepa) in za kolizijskega skrbnika imenovalo odvetnika B. B. (II. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da bodo stroški kolizijskega skrbnika začasno založeni iz sredstev Okrožnega sodišča v X. (III. točka izreka sklepa).

3.Z drugim sklepom, datiranim na isti dan (16. 7. 2024), redovna številka spisa 44, pa je na predlog predlagatelja in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da stiki A. A. z nasprotno udeleženko, ki so začasno določeni z začasno odredbo I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023, potekajo v nedeljo 21. 7. 2024 od 16.00 do 19.00, pri čemer A. A. sam pride na dom nasprotne udeleženke in od tam odide (1. točka izreka sklepa); stiki A. A. z nasprotno udeleženko se ne izvajajo v tednu od vključno ponedeljka 22. 7. 2024 do vključno sobote 3. 8. 2024, pod pogojem, da predlagatelj dogovori preživljanje otrokovih počitnic s starima staršema po materini strani in o tem najkasneje do 18. 7. 2024 obvesti Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) in nasprotno udeleženko. A. A. z materjo preživi nedeljo 4. 8. 2024 (2. točka izreka sklepa); stiki A. A. z nasprotno udeleženko se ne izvajajo v tednu od vključno 5. 8. 2024 ponedeljka do vključno ponedeljka 12. 8. 2024 pod pogojem, da predlagatelj dogovori preživljanje otrokovih počitnic s starima staršema po njegovi strani in o tem najkasneje do 18. 7. 2024 obvesti CSD in nasprotno udeleženko (3. točka izreka sklepa); stiki A. A. z nasprotno udeleženko se ne izvajajo v tednu od vključno sobote 17. 8. 2024 do vključno torka 27. 8. 2024, če nasprotna udeleženka takrat ne bo v Y., ker bo na dopustu in bo o tem obvestila predlagatelja in CSD najkasneje do 14. 8. 2024 (4. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve sklepa, da pravno sredstvo zoper njo ne zadrži izvršitve ter da v preostalem delu v celoti ostaneta v veljavi začasni odredbi, izdani s sklepom I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023 (5. točka izreka sklepa).

O pritožbi zoper sklep z dne 16. 7. 2024, s katerim je odločeno o postavitvi kolizijskega skrbnika

4.Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka, iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi. Meni, da sklep nima jasne obrazložitve, saj ga ni moč preizkusiti. Pritožnica v pritožbi najprej ponavlja obširne navedbe, ki jih je podala že tekom dosedanjega postopka. V bistvenem izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh z njene strani predlaganih dokazov, ni pridobilo mnenja zagovornika otroka, mnenja izvedenca in njene psihiatrinje, zato ni razumljivo, na kakšnem medsebojnem konfliktu interesov sloni odločitev o kolizijskem skrbniku. Sodišče prve stopnje ni preverilo materine sposobnosti varovanja otrokove koristi. Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika nasprotuje namenu postavitve le-tega. Sklep nima obrazložitve, ki bi omogočala preverjanje, zakaj je sodišče prve stopnje imenovalo prav odvetnika B. B.; obstaja verjetnost, da je šlo za nedopustno samovoljno izbiro sodnice. Zagotovljena mora biti objektivnost pri postavitvi kolizijskega skrbnika.

5.Pritožba je utemeljena.

6.V skladu s prvim odstavkom 145. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) otroka zastopajo starši, razen če zakon določa drugače. Če si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo (so v navzkrižju), sodišče otroku postavi kolizijskega skrbnika (peti odstavek Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1, in prvi odstavek 269. člena DZ).

7.Ali so koristi otroka in staršev v navzkrižju, se presoja upoštevaje okoliščine posameznega primera. Pri tem je treba razlikovati med nasprotjem interesov staršev samih in nasprotjem interesov otroka ter staršev; zgolj slednje nasprotje narekuje postavitev kolizijskega skrbnika.

8.Resda pa se v določenih primerih intenzivno zasledovanje lastnih interesov v odnosu do drugega starša lahko odraža tudi tako, da pride do navzkrižja koristi otroka in staršev. Kot izhaja iz pregleda razpoložljive sodne prakse, je postavitev kolizijskega skrbnika utemeljena tudi v primerih izjemno intenzivnega, dlje časa trajajočega konflikta, ki ima za posledico, da eden ali oba od staršev v postopku nista sposobna zasledovati koristi otroka, temveč dajeta prednost lastnim koristim oziroma obračunavanju z drugim od staršev, tudi na račun tega, da je oškodovan otrok.

9.Izhajati je treba iz tega, da je vsak družinsko pravni spor po svoji naravi konflikten; če bi se udeleženca postopka o vsem, kar želita s pomočjo sodišča urediti, strinjala, bi svoja razmerja rešila sporazumno. Šele če se tekom postopka izkaže, da gre za izjemno hud konflikt, v katerem enega ali oba od staršev vodi pretežno težnja nasprotovati drugemu od staršev, brez upoštevanja, kaj bi bi bilo v korist otroku oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda, je postavitev kolizijskega skrbnika potrebna. Z drugimi besedami, zastopanje različnih pogledov na to, kdo in zakaj je bolj primeren za varstvo in vzgojo otroka (oziroma zakaj ni), kako pogosti naj bodo stiki, koliko naj bi znašala primerna preživnina, se še ne kvalificira kot stopnja konflikta, ki bi kazala na navzkrižje interesov med starši in otrokom.

10.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo, da se je zaradi navedb obeh udeležencev postopka, konkretno zaradi očitkov, ki se nanašajo na težave v duševnem zdravju, nasilje in manipulacijo z otrokom, pojavil dvom, ali starša otroka zmoreta zastopati skladno z otrokovim najboljšim interesom. Navzkrižje interesov je razbralo tudi iz tega, da je na naroku zaznalo, da nasprotne udeleženke pri podajanju navedb ne vodijo vedno interesi otroka in kot primer navedlo, da je nasprotna udeleženka "A. A. počitnicam pri starih starših nasprotovala zato, ker sama zaradi omejitve stikov ne more na počitnice z otrokom ..., ne pa iz konkretnih razlogov na strani otroka ali starih staršev".

11.Po oceni višjega sodišča je ključno, da je obravnavana zadeva šele v začetni fazi odločanja. Sodišče prve stopnje je izvedlo narok za obravnavanje začasne odredbe, na katerem je obravnavalo le dokazne predloge v zvezi s preživljanjem A. A. poletnih počitnic. Ker sodišče z imenovanjem kolizijskega skrbnika poseže v ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev (54. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS), mora skrbno presoditi, kdaj je to utemeljeno. URS namreč vzpostavlja domnevo, da so otrokovi starši tisti, ki so prvenstveno in najbolj zavezani varovati otrokovo korist. Zgolj dvom sodišča prve stopnje, ki se je vzbudil na podlagi navedb v začetnih vlogah udeležencev postopka ter enega od argumentov, ki jih je na naroku podala nasprotna udeleženka v zvezi z nasprotovanjem počitnicam pri starih starših, po oceni višjega sodišča (še) ne zadostuje za zaključek, da so si interesi otroka in staršev v takem nasprotju, da je potrebna postavitev kolizijskega skrbnika.

12.Višje sodišče še dodaja, da je iz zapisnika naroka razvidno, da ta ni potekal v sodelovalnem in konstruktivnem vzdušju; pooblaščenka nasprotne udeleženke je med drugim podala predlog za izločitev sodnice zaradi kršitve načela nepristranskosti. Vendar pa, glede na že izpostavljen poseg v ustavno varovane pravice staršev, zgolj pavšalna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je na naroku zaznalo, da nasprotne udeleženke pri podajanju navedb ne vodijo vedno interesi otroka, postavitve kolizijskega skrbnika ne upravičuje. Šele če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da je nasprotje interesov med otrokom in starši tako hudo, da sodišče niti ob sodelovanju in pomoči sodnega izvedenca, centra za socialno delo in zagovornice otroka ne more zadostno varovati otrokovih koristi, bo postavitev kolizijskega zastopnika potrebna. Če bo do tega prišlo, bo moralo sodišče prve stopnje bolj podrobno pojasniti, kaj kaže na hudo nasprotje interesov, ki odstopa od običajnega nasprotja v družinsko pravnih postopkih.

13.V skladu z načelom varstva otrokovih koristi, ki zavezuje vse sodelujoče v postopkih, povezanih z otrokom (četrti odstavek 7. člena DZ), višje sodišče izpostavlja še, da je v obravnavani zadevi pri odločanju o potrebnosti postavitve kolizijskega skrbnika treba upoštevati tudi, da je bila A. A. s sklepom z dne 11. 6. 2024 že postavljena zagovornica otroka, ki mu bo v postopku v oporo in pomoč in mu bo pomagala izraziti njegovo mnenje. Nalogi zagovornika otroka in kolizijskega otroka sta resda različni. Vendar pa obe zahtevata otrokovo sodelovanje in ga lahko posledično obremenjujeta; tudi zato postavitev kolizijskega skrbnika, preden se sodišče prve stopnje prepriča, ali lahko ob sodelovanju vseh sedaj udeleženih v postopku na ustrezen način varuje otrokove koristi, ni na mestu.

14.Višje sodišče je glede na povedano ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP). Na pritožbene navedbe, ki postavljajo pod vprašaj objektivnost postavitve prav določenega kolizijskega skrbnika, ni odgovarjalo, saj se izkažejo za nerelevantne.

O pritožbi zoper sklep o začasni odredbi

15.Nasprotna udeleženka navaja, da se s sklepom ne strinja v prvem stavku druge točke in v tretji točki ter peti točki. Izrek začasne odredbe ni razumljiv v prvem stavku druge točke in v tretji točki, ne da se ga preizkusiti in ni izvršljiv. Navedba s "starimi starši po materini strani in starimi starši po očetovi strani" ni dovolj definirana. Ni jasno kje in kako bo A. A. preživljal počitnice, ali bodo stari starši prišli na dom predlagatelja v Y., kdo natančno bo prišel in ob kateri uri, kdo poskrbi za prevoz in podobno. Določen je tudi pogoj, da predlagatelj dogovori preživljanje počitnic A. A. in o tem najkasneje do 18. 7. 2024 obvesti nasprotno udeleženko in CSD, istočasno pa je v peti točki sklepa določeno, da začasna odredba začne veljati z dnem razglasitve oziroma z dnem 16. 7. 2024; sklep je sam s sabo v nasprotju. Sklep, izdan pod pogojem, velja le od izpolnitve pogoja in ne prej. Ni razvidno kaj bo, če pogoj ne bo izpolnjen in ali je s sklepom spoštovana otrokova korist. Nasprotna udeleženka je temu, da A. A. preživi počitnice pri starih starših, nasprotovala. Glede svojih staršev je povedala, da se z njimi ne razume, saj ji ob družinskem nasilju niso stali ob strani in tudi, da njen oče ne sme voziti A. A., ker za volanom zaspi, mama pa je imela letos že prometno nesrečo. Glede predlagateljevih staršev je povedala, da gre za neprimerno okolje, saj mama predlagatelja o njej pred A. A. grdo govori. Okolje pri starih starših na očetovi strani ni primerno za preživljanje počitnic, še posebej, ker se že poznajo posledice v čustvovanju in vedenju mladoletnega A. A. od zadnje izdane začasne odredbe. Na takih počitnicah bo cele dneve uporabljal telefon in računalnik. Oče predlagatelja dnevno spije vsaj en "špricar", mama predlagatelja prihaja iz okolja, kjer je doma alkohol, poleg tega je vzgojila predlagatelja, ki je izredno nasilen in je povzročil škodo na zdravju že trem partnerkam. A. A. se o tem, kako bi rad preživel počitnice, ni nič vprašalo, čeprav ima postavljenega zagovornika otrokovih pravic, kolizijskega skrbnika in čeprav je imel tudi razgovore pri psihologinji CSD. Sodišče prve stopnje pri starih starših ni preverjalo pogojev za počitnice otroka. CSD je kar na naroku podal pozitivno mnenje, ne da bi poznal osebe, ki jim bo A. A. zaupan. Navedb nasprotne udeleženke, da so v Y. razne aktivnosti za otroke in varstvo med počitnicami, sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tega ni niti vneslo v zapisnik. Nasprotni udeleženki je z izpodbijanim sklepom v mesecu dni omogočilo le dva stika za nekaj ur, s čimer je kršena pravica do družinskega življenja. Sodišče prve stopnje ravna nezakonito in krši ustavne pravice nasprotne udeleženke.

16.Pritožba ni utemeljena.

17.Višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni očitki, ki se nanašajo na izrek začasne odredbe, niso utemeljeni. Izpodbijane točke izreka so dovolj razumljive, lahko se jih preizkusi in so tudi izvršljive. Jasno je zapisano, v katerem časovnem obdobju nasprotna udeleženka ne bo imela stikov z A. A., pod pogojem, da bodo v tem času dogovorjeni stiki s starimi starši. Pri tem je treba upoštevati, da izreki v družinsko pravnih postopkih, s katerimi se ureja življenjska razmerja v vsej njihovi pisanosti, ne morejo biti enako natančno oblikovani kot v drugih civilnih razmerjih; to niti ni potrebno. Ure in kraji prevzema in druge s tem povezane podrobnosti, ki jih navaja nasprotna udeleženka v pritožbi, pa niti niso bile predmet urejanja s to začasno odredbo.

18.Nasprotna udeleženka trdi tudi, da naj bi si nasprotovali druga in tretja ter peta točka izreka, poleg tega ni jasno, kaj se zgodi, če do dogovora s starimi starši ne pride. V peti točki sklepa je določeno, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem razglasitve sklepa. Navedeno ni v nasprotju z drugo in tretjo točko izreka, ki določata, da se stiki z nasprotno udeleženko v določenem obdobju ne bodo izvajali, vendar le, če bo za ta čas sklenjen dogovor o preživljanju A. A. počitnic s starimi starši; dogovor s starimi starši ne predstavlja določitve odložnega pogoja za veljavo začasne odredbe, kot to želi prikazati nasprotna udeleženka. Povsem razumljivo je moč razbrati tudi, kaj se zgodi, če do takega dogovora ne bi prišlo; stiki z nasprotno udeleženko bi se izvajali.

19.Nasprotna udeleženka nadalje obširno ponavlja svoje navedbe iz dosedanjega postopka o tem, zakaj nasprotuje počitnicam pri starih starših in sodišču prve stopnje očita, da se ni ukvarjalo z otrokovo koristjo. Višje sodišče uvodoma poudarja, da je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, temu sta podvržena tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov. Sodišče torej svoje ugotovitve sprejema na nivoju verjetnosti.

20.Sodišče prve stopnje je na podlagi 160. člena DZ ugotovilo, da je v manjšem delu potrebna sprememba začasne odredbe z dne 4. 12. 2023. Ta je, kot izhaja iz obrazložitve sklepa, temeljila na ugotovitvi o ogroženosti A. A., zaradi česar so bili nasprotni udeleženki stiki z njim omejeni. Z izpodbijano začasno odredbo je, ob ugotovitvi, da razlogi ogroženosti obstajajo še naprej (ki je nasprotna udeleženka niti ne izpodbija), stike v dveh krajših obdobjih (dvakrat po en teden) nasprotni udeleženki le še dodatno omejilo. V zadevi je izvedlo narok, na katerem je zaslišalo oba udeleženca postopka in vpogledalo psihološko poročilo o pogovoru z otrokom ter druge listinske dokaze. Višje sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je obsežno argumentirana, konsistentna in prepričljiva, v celoti sprejema in se nanjo sklicuje. Nasprotna udeleženka je s ponavljanjem argumentov iz dosedanjega postopka o neprimernosti okolja pri starih starših, ki jih je sodišče prve stopnje že prepričljivo naslovilo, ne uspe izpodbiti. Pojasnilo je, zakaj razlogi ogroženosti A. A. narekujejo, da del poletnih počitnic preživi pri starih starših; o tem, da je A. A. tam počitnice že preživljal, da se je imel lepo in drugem, se je sodišče prve stopnje prepričalo z zaslišanjem udeležencev postopka. Ker je sodišče prve stopnje z izdano začasno odredbo odločalo le o minimalni spremembi trenutno veljavne ureditve stikov, po oceni višjega sodišča tudi zadostuje, da CSD mnenje poda na način, da ga izrazi strokovna delavka, ki je bila ob zaslišanjih nasprotnih udeležencev prisotna. Iz istega razloga ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v zvezi z počitnicami ni pridobilo otrokovega mnenja.

21.Ne drži tudi, da bi bila s tem, ko A. A. dvakrat po en teden preživi pri starih starših, nasprotni udeleženki kršena pravica do družinskega življenja. Tej nasproti stoji A. A. pravica do družinskega življenja, ki v širšem smislu nedvomno zajema tudi preživljanje časa s starimi starši; sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj ocenjuje, da bodo take počitnice v dani družinski situaciji A. A. dobro dele. Nenazadnje pa je tudi sama nasprotna udeleženka na račun svoje pravice do stikov dala prednost uživanju dopusta.

22.Tudi pritožbene navedbe o dajanju prednosti predlagatelju v postopku s strani sodišča in pavšalne navedbe o kršitvi ustavnih pravic nasprotne udeleženke so neutemeljene. Oba udeleženca postopka imata možnost v postopku enakovredno sodelovati.

23.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

-------------------------------

1Navedeni sklep se sicer v spisu ne nahaja.

2Sklepi Višjega sodišča v Ljubljani: IV Cp 1832/2023 z dne 25. 1. 2024, IV Cp 627/2021 z dne 7. 5. 2021, IV Cp 1716/2023 z dne 16. 10. 2023, IV Cp 2099/2022 z dne 11. 1. 2023 in IV Cp 474/2023 z dne 15. 3. 2023.

3Nasprotna udeleženka je na naroku navajala različne razloge, zakaj meni, da te počitnice A. A. niso v korist (neprimerno okolje, odklonilen odnos starih staršev do nje, prevelika toleranca do otrokovega preživljanja časa na telefonu in drugo).

4Ta je bila A. A. postavljena s sklepom z dne 11. 6. 2024.

5Glej dr. Mateja Končina Peternel, Otrok kot udeleženec postopka, Pravosodni bilten, št. 1/2021, str. 122.

6Sodišče je s sklepom z dne 11. 6. 2024 tudi že postavilo sodnega izvedenca psihiatra.

7Glej sklepa Ustavnega sodišča št. Up-321/96 in št. Up-498/08.