Jedro

Ker je tožnik pri sodišču vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe zaradi odložitve izvršitve upravnega akta (1. odst. 69. čl. ZUS), istočasno z vloženo tožbo, pomeni, da ni izpolnjena procesna predpostavka - 1. odst. 69. čl. ZUS v zvezi z 2. in 3. odst. 30. čl. ZUS - zahteva za odlog pri upravnem organu ni potek 7-dnevnega roka, zato je bila zahteva pravilno zavržena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa upravno sodišče navaja, da je tožnik 16.11.2004 vložil tožbo, v kateri izpodbija odločbo tožene stranke z dne 1.10.2004, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote N.G. z dne 25.3.2004. Z odločbo z dne 7.3.2000 je isti organ tožniku naložil obveznost, da mora do dne 10.5.2000, na lastne stroške odstraniti zgrajen objekt po funkciji svinjak, pritličen, velikosti 12,00 m x 4,00 m in da mora vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje. Hkrati s tožbo je tožnik podal zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče za dobo enega leta odloži izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja z dne 25.3.2004. Ker sta bili tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe nepopolni, je upravno sodišče tožnika z dopisom, št. U 330/2004-2 z dne 16.11.2004, pozvalo, da v roku treh dni odpravi pomanjkljivost tako tožbe, kakor tudi zahteve za izdajo začasne odredbe. Pozvalo ga je, da predloži fotokopijo zahteve, poslane upravnemu organu, ki je v tej zadevi pristojen za izvršbo, da odloži izvršitev upravnega akta, kot to zahteva 2. odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ter navede, ali zahteva izdajo začasne odredbe po 1. ali 2. odstavku 69. člena ZUS, ter zahtevo za izdajo začasne odredbe skladno s tem popravi. Tožnik je v odgovoru navedel, da nekaterih listin nima, drugih pa nima več. Zato je zaprosil Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, Območno enoto NG, da mu izroči kopije navedenih dokumentov, ta pa je zahtevo zavrnil. Upravno sodišče je moralo zahtevo zavreči. Glede na določbe 69. člena ZUS je v tej zadevi mogoče odločati le o pogojih za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS. Po tej določbi lahko tožeča stranka predlaga odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v primeru, če izvršitev akta na zahtevo tožeče stranke ne odloži pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS. To pomeni, da je zahteva za začasno izvršitev izvršitve izpodbijanega akta, vložena pri pristojnem organu iz 2. odstavka 30. člena ZUS ter brezuspešen potek 7-dnevnega roka za odločitev o tej zadevi (3. odstavek istega člena), procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe pri sodišču. Tožnik le zatrjuje, da je v predhodnem postopku upravnim organom že predlagal odložitev izvršitve izpodbijanega akta. Te svoje trditve z ničemer ne dokazuje. Navaja le, da je za kopijo listin, od katerih nekaterih sploh nima, drugih pa nima več, zaprosil Inšpektorat Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo (Območna enota NG), ki pa mu je zahtevo zavrnil. Upravno sodišče sicer ne ve, kakšne listine ima tožnik v mislih, v skladu z 2. odstavkom 30. člena ZUS pa je nesporno, da mora zahtevi, podani organu, ki je pristojen za izvršbo in odloča o odložitvi izvršbe, priložiti dokaz o vložitvi tožbe. To pa pomeni, da bi lahko tožnik v najboljšem primeru podal zahtevo za odložitev izvršbe v skladu z 2. odstavkom 30. člena ZUS isti dan, kot je vložil tožbo v tem upravnem sporu. To že samo po sebi govori za to, da bi lahko zahtevo za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS vložil šele po preteku 7-dnevnega roka, kot ga določa 3. odstavek 30. člena ZUS in ne hkrati z vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je upravno sodišče izpodbijani sklep izdalo na predpostavkah, ne pa na predlaganih dokazih. Zahtevanih listin nima, je pa z ustreznim dokaznim predlogom sodišču ponudil dokaze s pribavo upravnega spisa. Upravno sodišče teh dokazov ni pridobilo, čeprav jih je tožnik predlagal. Sklep je bil izdan na podlagi pravnih spekulacij, kar je nedopustno.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev upravnega sodišča temelji na presoji, da tožnik, kljub naknadnemu pozivu z dne 16.11.2000, ni izkazal, da je pred vložitvijo zahteve za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS na sodišču, ravnal v skladu z določbo 2. odstavka 30. člena ZUS in zahteval odložitev izvršbe pri organu, ki je v tej zadevi pristojen za izvršbo. Takšna presoja je, glede na podatke predloženega spisa, in razloge, ki jih je navedlo upravno sodišče v izpodbijanem sklepu, pravilna in se pritožbeno sodišče z njo strinja. Ob takšni ugotovitvi in upoštevaje ureditev začasne odredbe po citirani določbi ZUS, pa je pravilna tudi nadaljnja presoja o tem, da ni izpolnjena procesna predpostavka, kakor tudi odločitev upravnega sodišča o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe.

Pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Že upravno sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo logične in pravilne razloge, zakaj se tožnik pri zatrjevanju izkazanosti procesne predpostavke v predhodnem postopku pri pristojnem upravnem organu, ne more sklicevati na listine v upravnem spisu, ki naj bi jih sodišče samo pribavilo. Te razloge pritožbeno sodišče v celoti sprejema in jih v izogib ponavljanju ne navaja posebej. Ker niti ni sporno, da je tožnik zahtevo za izdajo začasne odredbe pri upravnem sodišču vložil istočasno s tožbo, s katero je sprožil upravni spor, pritožbeni ugovori nimajo nobene podlage. Postopek v upravnem sporu zato ni bil kršen, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 5. odstavka 69. člena ZUS, 73. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep upravnega sodišča.