Jedro

Zaradi kršitve pravil o vročanju po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 140/2024 z dne 29. 4. 2024 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 18. 1. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 209/2019. V vlogi ni navedla razlogov za pritožbo, zato jo je tožena stranka 27. 3. 2024 pozvala na dopolnitev prošnje z navedbo razlogov za vložitev pritožbe. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica poziv prevzela 15. 4. 2024 in da se je rok za dopolnitev iztekel 22. 4. 2024, pri čemer tožnica ni predložila manjkajočih listin in pojasnil oziroma vloge ni dopolnila v postavljenem roku niti kasneje. Tožnica v prošnji in po pozivu ni sporočila razlogov za pritožbo, zato tožena stranka ni mogla preveriti obstoja tehtnih okoliščin povezanih z objektivnim pogojem iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in je tožničina prošnja neutemeljena.

Tožba

3.Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo. Navaja, da je tožena stranka spregledala dejstvo, da je tožnico kot prosilko v fazi vlaganja prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zastopala pooblaščenka odvetnica B. B., kar izhaja iz listine "prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 1. 2024". Iz vsebine prošnje izhaja, da tožnica pred toženo stranko ni nastopala sama, temveč jo je zastopala navedena odvetnica, da je bila k prošnji priložena popolno izpolnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu. Prošnja je spisana na listu, ki ima v glavi odtisnjen logotip in podatke o odvetniški pisarni ter na kateri je podpis in žig pooblaščene odvetnice. Tožena stranka bi morala v primeru nepopolne prošnje pisno pozvati na odpravo pomanjkljivosti vloge tožničino pooblaščenko, prošnjo pa bi lahko zavrnila šele, če pooblaščena odvetnica v naloženem roku ne bi izpolnila naloženih obveznosti.

4.Po tožničinem mnenju bi morala tožena stranka pozvati odvetnico k izjasnitvi glede zastopanja oziroma jo pozvati na predložitev pooblastila, če je menila, da tožnica ni ustrezno zastopana po pooblaščenki. Očitno je štela tožničino vlogo za nepopolno v tem delu, saj bi sicer poziv na dopolnitev vročala tudi pooblaščenki. Ker ga ni, je kršila določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in nezakonito zavrnila tožničino prošnjo. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in jo nadomesti z lastno odločitvijo. Podrejeno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v tem upravnem sporu z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

5.Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila. V odgovoru na poziv sodišča o odpovedi glavni obravnavi je navedla, da je prejela tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi II P 209/2019 ter v postopku mediacije.

Sodna presoja

a) k točki I. izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka štela, da je obravnavano prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila tožnica brez pooblaščenke. Po presoji sodišča tožnica utemeljeno opozarja, da je bila obravnavana prošnja vložena po odvetniku, kar je razvidno iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 1. 2024, v kateri je kot prosilka navedena tožnica, ki jo zastopa odvetnica B. B., ki je prošnjo podpisala in nanjo odtisnila štampiljko, v glavi prošnje pa je tudi logotip odvetnice in podatki njene odvetniške pisarne. Iz prošnje je razvidno, da ji je priložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu. To po presoji sodišča pomeni, da je tožnica v obravnavani zadevi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila po pooblaščenki odvetnici.

8.Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi navedena odvetnica priložila tožničino pooblastilo za zastopanje, zato bi morala tožena stranka tožničinega pooblaščenca najprej pozvati k predložitvi pooblastila za zastopanje v skladu s petim odstavkom 55. člena ZUP. Ta namreč določa, da organ lahko dovoli, da opravi procesna dejanja za stranko oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo in izkaže v pooblastilu odobritev že opravljenih dejanj. Do predložitve pooblastila ni dovoljeno izdati odločbe. Če po izteku roka ni predloženo pooblastilo, se opravljena dejanja ne upoštevajo oziroma se v skladu s šestim odstavkom 55. člena ZUP zavrže vlogo, s katero se postopek začne (npr. zahteva ali prošnja). Glede na to, da je bila k obravnavani prošnji priložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožnica podpisala, bi lahko tožena stranka štela, da je tožnica sama vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči le v primeru, da pooblaščenka tožničinega pooblastila ne bi predložila v postavljenem roku.

S tem ko tožena stranka ni pozvala pooblaščenke na predložitev pooblastila, je podana kršitev 55. člena ZUP.

9.Tožnica v nadaljevanju ugovarja, da tožena stranka ni imela podlage za zavrnitev njene vloge, ker je bil poziv za dopolnitev prošnje z dne 27. 3. 2024 poslan neposredno tožnici in ne njeni pooblaščenki odvetnici, kot bi moral biti.

10.Ob upoštevanju dejstva, da tožena ni pozvala tožničine pooblaščenke na predložitev pooblastila in je bila tožničina prošnja vložena po pooblaščenki, je bil nepravilno vročen poziv z dne 27. 3. 2024 tožnici, ker ji ni bil vročen po pooblaščenki. To je kršitev prvega odstavka 88. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZUP se namreč vroča zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, kadar ga stranka ima. Ker se v skladu s četrtim odstavkom 88. člena ZUP šteje, da je dokument vročen stranki, kadar je vročen njenemu zakonitemu zastopniku, začasnemu zastopniku ali pooblaščencu, tako velja, da tožnici ni bil vročen poziv z dne 27. 3. 2024. Zaradi kršitve pravil o vročanju po ZUP je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi dejstev, s katerimi stranka ni bila seznanjena in se o njih ni mogla izjaviti pred izdajo odločbe. Tožnica torej ni imela možnosti pojasniti okoliščin in dejanskega stanja, zato je kršena pravice do izjave, ki je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Glede na navedeno procesno kršitev pa tožena stranka ni imela podlage za obravnavano sprejeto odločitev na podlagi dejstva, da tožnica vloge ni dopolnila.

11.Sodišče je v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek istega člena), v katerem je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka najprej pozvati tožničino pooblaščenko na predložitev pooblastila, nato pa ponovno pozvati tožnico na dopolnitev vloge glede razlogov o pritožbi. V zvezi z izpolnjevanjem objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu ZBPP mora tožena stranka v skladu s prvim odstavkom 139. člena ZUP ugotavljati dejansko stanje in izvajati dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso navedena.

12.V sporu polne jurisdikcije sodišče ni odločalo, saj podatki postopka glede na podano kršitev določb postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, pri čemer tožnica ne utemeljuje, zakaj bi ji nov postopek pri pristojnem organu prizadel težko popravljivo škodo (prva točka prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

13.Odločitev je sprejeta na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, ker so se stranke upravnega spora pisno odpovedale glavni obravnavi (šesta alineja drugega odstavka 59. člen ZUS-1 in prvi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS‑1).

b) k II. točki izreka

14.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača tožena stranka.

15.V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika se tožnici odmerijo stroški v višini 285,00 EUR, saj je sodišče tožbi ugodilo brez opravljene glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica. Z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) znašajo priznani skupni stroški postopka 347,70 EUR. Tožena stranka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Od poteka tako določenega roka za izpolnitev obveznosti dalje, tečejo od tega zneska tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

Zveza:

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 55, 55/5, 88, 88/1, 88/4, 237, 237/2, 237/2-3 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 34, 34/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.