4. 6. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Irene Švab in Matjaža Marcine, oba Križe, na seji 4. junija 2013

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 34/09), kolikor pod zaporedno številko 55.1 kategorizira odsek št. 928701 v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 721/4, k. o. Križe, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Tržič (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot, odsek št. 928701, v delu, ki naj bi potekala po njunem zemljišču parc. št. 721/4, k. o. Križe. Zatrjujeta, da je izpodbijani del Odloka v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navajata, da Občina Tržič (v nadaljevanju Občina) z njima ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, niti jima ni zemljišča odvzela v razlastitvenem postopku. Pravočasnost vložitve pobude utemeljujeta z navedbo, da sta za nastanek škodljivih posledic izvedela 6., 9. in 10. 8. 2012, ko naj bi Občina brez njunega soglasja na delu kmetijskega zemljišča parc. št. 721/4, k. o. Križe, ki naj bi bilo v njuni lasti, "naredila asfaltirano cesto". Šele tedaj naj bi jima bilo pojasnjeno, da z izpodbijanim delom Odloka kategorizirana javna pot poteka po njunem zemljišču.

2.Občina v odgovoru na pobudo navaja, da z izpodbijanim delom Odloka kategorizirana javna pot že od njene rekonstrukcije, ki jo je leta 1987 izvedla tedanja Samoupravna komunalna cestna skupnost Občine Tržič, poteka po isti trasi, in sicer po zemljišču parc. št. 860, k. o. Križe, ki je v lasti Občine.[1] Zato meni, da sta bila pobudnika z zatrjevanimi škodljivimi posledicami seznanjena že od uveljavitve izpodbijanega Odloka dalje, tj. več kot tri leta pred vložitvijo pobude. Navaja še, da pobudnika do avgusta 2012, ko sta nasprotovala asfaltiranju predmetne javne poti, nikoli nista zatrjevala, da bi bil del zemljišča, po katerem že od leta 1987 poteka javna pot, v njuni lasti, niti nista zahtevala plačila odškodnine. Ustavnemu sodišču zato predlaga, naj pobudo kot prepozno zavrže.

3.Pobudnika v odgovoru na navedbe Občine te v celoti zavračata kot nedokazane ter vztrajata, da sta pobudo vložila pravočasno. Ponovno navajata, da je bil potek javne poti spremenjen ob njenem asfaltiranju poleti 2012, ko naj bi Občina z izgradnjo asfaltirane ceste na njunem zemljišču brez njunega soglasja posegla v njuno zasebno lastnino.

B.

4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07– uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik, izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Odlok je začel veljati 19. 5. 2009. Pobudnika, ki sta pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega dela Odloka vložila 7. 9. 2012, pravočasnost pobude utemeljujeta z navedbo, da sta za nastanek škodljivih posledic, tj. da naj bi z Odlokom kategorizirana javna pot potekala po njunem zemljišču, izvedela šele 6., 9. in 10. 8. 2012, ko naj bi Občina brez njunega soglasja na delu tega zemljišča zgradila asfaltirano cesto.

6.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok), oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12) sprejelo stališče, da mora pobudnik v primeru, ko pravočasnost vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa utemeljuje s sklicevanjem na subjektivni rok, izčrpno in prepričljivo utemeljiti trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navesti tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Navedlo je, da je v tem primeru dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin povsem na strani pobudnika ter da je presoja Ustavnega sodišča odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.

7.Po presoji Ustavnega sodišča pobudnika, ki se sklicujeta na subjektivni rok, nista zadostila navedenim zahtevam. Da bi jim zadostila, bi morala dokazati, da sta za nastanek škodljivih posledic lahko izvedela šele določen čas po uveljavitvi Odloka, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude, ter navesti vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče njune trditve preveriti in oceniti. Upoštevaje navedbe Občine, da z izpodbijanim delom Odloka kategorizirana javna pot že od leta 1987 poteka po isti trasi, in sicer po zemljišču parc. št. 860, k. o. Križe, ki je v njeni lasti, ter da se potek te poti ob njenem asfaltiranju v mesecu avgustu 2012 ni spremenil, pobudnika zgolj s trditvijo, da sta za nastanek škodljivih posledic izvedela šele tedaj, ko je Občina to pot asfaltirala, izpolnjenosti procesne predpostavke pravočasnosti pobude ne moreta utemeljiti.

8.Glede na navedeno pobudnika nista dokazala, da sta pobudo vložila pravočasno. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik

[1] Iz sestavljenega zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino parc. št. 860, k. o. Križe, je razvidno, da je od leta 2007 vknjižena kot javno dobro v lasti Občine ter da je v zemljiškem katastru kot vrsta rabe te nepremičnine vpisana pot.