Jedro

Po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave pa tudi v primeru, če je bila le-ta izdana v nasprotju z določilom 316. člena ZPP, sodišče prve stopnje v svojo pravnomočno sodbo ne more posegati. Prvostopenjsko sodišče tako seveda nima možnosti več razveljavljati že izdane sodbe na podlagi pripoznave, tudi v kolikor jo je izdalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, na to bi moralo sodišče paziti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

Izrek

Pritožbi se ugodi, "sklep in sodba" sodišča prve stopnje se razveljavi.

Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom in sodbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se njegova sodba na podlagi pripoznave opr. št. z dne razveljavi ter razsodilo, da se tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan s tožnikom skleniti kupoprodajno pogodbo za prodajo tožencu lastne nepremičnine parcela njiva v izmeri m2 v vl. št. k.o. in dovoliti vknjižbo lastninske pravice na tožečo stranko, to je, ki jo zastopa direktor, matična številka:, identifikacijska številka:, v nasprotnem primeru bo ta sodba nadomeščala tako listino in da je toženec dolžan tožniku poravnati stroške postopka, zavrne.

Zoper navedeni sklep in sodbo se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Po mnenju tožnice je sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe, ker v zadevi ni razpisalo glavne obravnave in nato meritorno razsodilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo, najprej kršilo 8. in 10. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Sklep o razveljavitvi sodbe na podlagi pripoznave pa je nezakonit, saj je sodba na podlagi pripoznave že postala pravnomočna (formalno in materialno), pravnomočne odločbe pa je možno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi ter je sodišče tako nezakonito poseglo v institut pravnomočnosti in načelo pravne varnosti. Predlaga, da naj višje sodišče "pritožbi tožeče stranke ugodi in sklep ter sodbo opr. št. z dne razveljavi, toženo stranko pa obsodi na povračilo nastalih stroškov pritožbenega postopka".

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeni pregled zadeve pokaže naslednje: Sodišče prve stopnje je potem, ko je toženec v vlogi pripoznal tožbeni zahtevek tožeče stranke, izdalo sodbo na podlagi pripoznave. Na overjenem pisnem odpravku sodbe na podlagi pripoznave je potrdilo pravnomočnost še preden je postala pravnomočna, zato je nato s sklepom z dne razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ta sklep je potrdilo višje sodišče (toženec se namreč ni mogel odpovedati pravici do pritožbe še preden mu je bila sodba na podlagi pripoznave vročena).

Stranska intervencija, ki jo je priglasil na strani tožene stranke, je bila nato pravnomočno zavrnjena (sklep prvostopenjskega sodišča z dne v zvezi s sklepom višjega sodišča opr. št. z dne). ... je sicer pred odločitvijo glede njegove stranske intervencije vložil odgovor na tožbo in tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave, toženec pa je nato v vlogi izrecno navedel, da se odpoveduje pritožbi zoper sodbo na podlagi pripoznave (ki mu je bila po podatkih v spisu vročena) in da se ne strinja z nobeno od vlog stranskega intervenienta. Sodišče prve stopnje je po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi stranske intervencije izdalo izpodbijani sklep o razveljavitvi sodbe na podlagi pripoznave in sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika. Obrazložilo je, da glede na zbrana obvestila dejansko tožba že od vsega začetka ni bila utemeljena, da je pripoznavi zahtevka iz take tožbe (glede na določila Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ) prehitro sledilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, poleg nesklepčnosti pa tudi ničen, na kar je dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Višje sodišče se strinja s tožečo stranko, da je odločitev v izpodbijani odločbi nezakonita in v nasprotju z določbami ZPP. Kot pravilno izpostavlja pritožba, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo in sklepom nezakonito poseglo v že pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave. Sodba na podlagi pripoznave je namreč postala pravnomočna s potekom pritožbenega roka oziroma glede na priglašeno stransko intervencijo upoštevajoč člen 200/II ZPP v zvezi s členom 201/IV ZPP vsaj z vlogo tožene stranke z dne 18.12.2006, vsekakor pa najkasneje s pravnomočnostjo sklepa o nedopustitvi stranske intervencije.

Sodba na podlagi pripoznave je tako postala formalno in materialno pravnomočna, s pravnomočnostjo se zaradi pravne varnosti sanira tudi morebitne nepravilnosti v postopku, kot tudi nepravilna uporaba materialnega prava. Kot utemeljeno izpostavlja pritožba, je sodišče prve stopnje sicer imelo možnost oziroma bi moralo preveriti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in v zvezi s tem opraviti ustrezne poizvedbe (drugi in tretji odstavek 316. člena ZPP), po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave pa tudi v primeru, če je bila le-ta izdana v nasprotju z določilom 316. člena ZPP, sodišče prve stopnje v svojo pravnomočno sodbo ne more posegati. Sodba na podlagi pripoznave je pravnomočna (prvi odstavek 319. člena ZPP). Sicer pa je prvostopenjsko sodišče vezano na svojo sodbo, v kolikor ta ni bila razglašena, od takrat, ko je bila odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP). Prvostopenjsko sodišče tako seveda nima možnosti več razveljavljati že izdane sodbe na podlagi pripoznave, tudi v kolikor jo je izdalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, na to bi moralo sodišče paziti pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave.

Sodišče prve stopnje je tako z izpodbijanim sklepom nezakonito razveljavilo izdano sodbo na podlagi pripoznave in nato s sodbo nezakonito odločilo o tožbenem zahtevku in ga zavrnilo, saj je bilo o zadevi že pravnomočno razsojeno s sodbo na podlagi pripoznave.

Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo ter "sklep in sodbo" razveljavilo. Odločitev višjega sodišča glede sklepa temelji 3. točki 365. člena ZPP, glede sodbe pa na členu 354 ZPP v zvezi z 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno s sodbo na podlagi pripoznave in tako velja pravnomočna sodba na podlagi pripoznave.

Višje sodišče je odločilo, da krije tožeča stranka, ki je sicer s pritožbo uspela, sama svoje pritožbene stroške (člen 165/I ZPP) ob upoštevanju dejstva, da je toženec tožbeni zahtevek takoj pripoznal in je bila izdana sodba na podlagi pripoznave (člen 157 ZPP).