Jedro

Glede na stališče Upravnega sodišča, da pritožniku ne verjame, da bi bil v izvorni državi preganjan, kar pomeni, da ni podan subjektivni element, splošno vprašanje preganjanja Berberov v Alžiriji za odločitev ni pomembno. V takšnem primeru Upravnemu sodišču pritožnikovih izjav ni treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo št. 2142‑5645/2022/6 (1222-12) z dne 21. 3. 2023, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo toženkinemu stališču, da v obravnavani zadevi niso podani pogoji za priznanje mednarodne zaščite. Pojasnilo je, da je na podlagi številnih kontradiktornosti, ki jih je ugotovila na zaslišanju, toženka utemeljeno ocenila tožnikove izpovedbe kot neverodostojne in mu zato ni verjela, da bi bil v izvorni državi preganjan. Navedlo je, da če so se ti dogodki zares zgodili, bi vsakič govoril enako. Tožnik pa v zaslišanju pred toženko ni znal ustrezno pojasniti razlik v njegovih izjavah, podanih na osebnih razgovorih. Zato je ocenilo, da četudi gre za nekoliko časovno oddaljene dogodke, njegovih izjav ni mogoče šteti za prepričljive.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper izpodbijano sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, toženkino odločbo odpravi, tožniku pa prizna mednarodno zaščito; podrejeno naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovni postopek. Meni, da je v tožbi dovolj jasno pojasnil domnevne kontradiktornosti v svojem zaslišanju pred toženko, na katere se je nato pri svoji odločitvi oprlo tudi Upravno sodišče. Vztraja, da bi morala toženka pridobiti informacije o izvorni državi ter preveriti, kakšna nevarnost mu grozi v primeru vrnitve v izvorno državo. Zatrjeval je namreč, da ga je alžirska policija zaradi objave videoposnetka o preganjanju Berberov iskala na domu ter da mu grozi večletna zaporna kazen in mučenje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi sta dejansko stanje že ugotavljali in presojali toženka in Upravno sodišče, ki drugačnega dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, ni ugotovilo. Upravno sodišče je pritrdilo dokazni oceni toženke, da večje število razhajanj v pritožnikovih izpovedbah iz osebnih razgovorov pred toženko,¹ utemeljujejo zaključek, da pritožniku ni mogoče verjeti, da bi bil v izvorni državi preganjan. Tako toženka kot Upravno sodišče sta ocenili, da četudi gre za časovno oddaljene dogodke, to ne more biti razlog za tako velika razhajanja pri podatkih, kdaj je zapustil državo, koliko ogledov na spletu je imel njegov videoposnetek glede preganjana Berberov, koliko časa je bil ta posnetek objavljen na svetovnem spletu ter koliko časa je ostal v Alžiriji po tem, ko ga je na domu iskala policija. Po presoji Vrhovnega sodišča dokazna ocena Upravnega sodišča temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in prepričljivi.

6. V zvezi s to oceno pritožnik v pritožbenem postopku ne navaja novih dejstev in dokazov, temveč ponavlja zgolj že v tožbi podane trditve, zato se presoja Vrhovnega sodišča nanaša le na okvir dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili že toženka in Upravno sodišče. V takem primeru pa je po ustaljeni sodni praksi nadaljnja presoja pravilne ugotovitve dejanskega stanja s strani Vrhovnega sodišča omejena. Vrhovno sodišče namreč ni nadaljnja (tretja) instanca, ki bi ponovno preverjala pravilnost že ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožnik nasprotuje s ponavljanjem že podanih argumentov in navajanjem dejstev, ki jih je kot neutemeljene oziroma nedokazane že zavrnilo sodišče prve stopnje.² Pritožbeno ponavljanje trditev, ki jih je podal že v tožbi (da je od objave videoposnetka na spletnem kanalu Youtube glede preganjanja Berberov preteklo že več let, zaradi česar ni moč pričakovati, da bi se še vedno natančno spomnil podatkov in okoliščin dogodka ter poudarjanje tistih delov njegovih izpovedb, ki so skladne), zato ne morejo imeti uspeha.

7. V zvezi z zatrjevano duševno motnjo se je Upravno sodišče sklicevalo na izvedensko mnenje A. A., v skladu s katerim narava pritožnikovih težav na področju duševnega zdravja ni takšne vrste in stopnje, da bi vplivala na njegove spominske oziroma kognitivne sposobnosti ter sposobnost podajanja odgovorov o preteklih dogodkih, med drugim tudi v času osebnih razgovorov 19. 12. 2022 in 21. 2. 2023. Skladno z izvedenkinimi ugotovitvami je Upravno sodišče presodilo, da pritožnikove duševne težave niso imele vpliv na njegove izjave na zaslišanjih. Te presoje Upravnega sodišča pritožnik ne more uspešno izpodbiti s pavšalno navedbo, da ni moč izključiti, da je prav kombinacija časovne oddaljenosti dogodkov in obstoječih duševnih težav vplivala na njegovo sposobnost pomnjenja in natančnost podajanja odgovorov. Dokaz z izvedenko je namreč nedvoumno potrdil, da pritožnikove duševne težave niso vplivale na njegovo sposobnost pomnjenja.

8. Stališče Upravnega sodišča, da v konkretnem primeru ni treba pridobivati informacij, kakšne so razmere v izvorni državi v smislu objektivnega elementa, je pravilno. Pritožnik ni izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo prošnjo, ker njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ki jih zatrjuje, ni mogoče verjeti, ker niso skladne. Toženka in Upravno sodišče sta na podlagi dokazne ocene pritožnikovih izjav zaključila, da se zatrjevani dogodki, da je pritožnika zaradi objave posnetka o preganjanju Berberov alžirska policija iskala na njegovem domu, niso zgodili. Glede na stališče, da pritožniku ne verjame, da bi bil v izvorni državi preganjan, kar pomeni, da ni podan subjektivni element, pa splošno vprašanje preganjanja Berberov v Alžiriji za odločitev ni pomembno. V takšnem primeru Upravnemu sodišču pritožnikovih izjav ni treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.³ Zaradi nedokazanih trditev o okoliščinah, ki naj bi predstavljale razlog za priznanje mednarodne zaščite, za presojo verodostojnosti pritožnikovih navedb ter oceno ogroženosti ob vrnitvi v izvorno državo tudi ni relevantno poročilo o položaju Berberov, ki ga je pritožnik predložil v upravnem sporu. Iz enakega razloga niso pravno pomembne pritožbene navedbe, da osebam, ki objavijo izjave o pravicah Berberov v Alžiriji, tam grozi zaporna kazen in da zato pritožnik utemeljeno meni, da mu v primeru vrnitve v Alžirijo grozi večletna zaporna kazen in mučenje.

9. Pritožnik ne more uspeti niti s trditvami, da ugotovljena splošna neverodostojnost še ne pomeni, da je pristojni organ v vseh primerih odvezan pridobivanja informacij o izvorni državi, pač pa je treba vsak primer presojati posebej. Upravno sodišče namreč ni ugotovilo zgolj splošne neverodostojnosti v smislu pete alineje tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1, pač pa je ugotovilo neskladnost konkretnih izjav, ki jih pritožnik ni ustrezno pojasnil. Splošna verodostojnost prosilca za mednarodno zaščito je zgolj eden od elementov iz tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1, ki vpliva na presojo, ali je treba izjave prosilca potrditi.

10. Po obrazloženem in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

-------------------------------

1Pritožnik je na prvem osebnem razgovoru pred toženko navajal zapustitev države v letu 2015, na drugem osebnem razgovoru pa je povedal, da jo je zapustil leta 2017 ali 2018, pri tem pa ni znal pojasniti, ali jo je zapustil v letu 2014 ali 2018. Navajal je različne podatke o številu ogledov njegovega videoposnetka na spletnem kanalu Youtube glede preganjanja Berberov v Alžiriji (razlika je med sto tisočimi ogledi in deset tisočimi ogledi), koliko časa je bil ta objavljen (nekaj dni ali pa do 20 dni) ter koliko dni je bil še v Alžiriji po tem, ko ga je na domu iskala policija (sedem dni ali pa 20 do 25 dni).

2Enako Vrhovno sodišče v sodbi I Up 39/2024 z dne 13. 3. 2024.

3Tako na primer Vrhovno sodišče v sodbi I Up 2/2017 z dne 15. 3. 2017 (19. točka obrazložitve in tam citirana sodna praksa).

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 21, 21/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.