Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo utrpel, ko mu je toženka 9. 1. 2022 odvzela celoletno smučarsko karto, ker tožnik ob uporabi vzpenjače ni želel nositi zaščitne maske.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati tožniku 8.000 EUR in mu povrniti znesek nakupa celoletne karte v višini 1.291 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ter v časniku C. na svoje stroške objaviti javno opravičilo tožniku z naslednjo vsebino: "Javno podjetje A. d. o. o. se iskreno opravičuje B. B. za neutemeljen odvzem sezonske karte ter poseg v njegove osebnostne pravice." Odločilo je še, da mora tožnik toženki povrniti njene pravdne stroške.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

1.ali je pravilno stališče sodišča, da so glede na podano trditveno in dokazno podlago trditve in dokazi v zvezi z vprašanjem primernosti, učinkovitosti in sorazmernosti obveznega nošenja zaščitnih mask za odločitev v zadevi irelevantni, oziroma ali sta sodišči s tem, ko se do teh odločilnih trditev in predlaganih dokazov tožnika sploh nista izjasnili in jih dokazno ocenili, zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s pravico do izjave iz 22. člena Ustave in pravico do poštenega sojenja po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) (prim. ESČP: Hirvisaari proti Finski, Tatishvili proti Rusiji, Fayed proti Združenemu kraljestvu);

2.ali sta sodišči s tem, ko sta odločitev oprli na določbe Odloka 174/21 in Navodil MIZŠ, ne da bi vsebinsko presojali očitke o njuni nezakonitosti in protiustavnosti ter izvedli test sorazmernosti, zmotno uporabili materialno pravo ter zagrešili kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 2., 22. in 125. členom Ustave in stališči Ustavnega sodišča RS iz odločb Up-807/13, Up-808/13 in U-I-132/21 kot tudi stališči VSRS iz sodbe I Up 290/2024, po katerih je sodišče dolžno tudi v rednem postopku samo presojati ustavno in zakonsko skladnost predpisa, ki je podlaga za odločitev v sporu;

3.ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odpravilo kršitev pravice do izjave in obrazložene odločbe s strani sodišča prve stopnje in tudi samo ni opravilo dokazne ocene ter se ni opredelilo do ključnih dejstev in dokazov tožeče stranke, zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), hkrati pa tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave in 6. člena EKČP, ki med drugim zahteva ustrezno obravnavo odločilnih argumentov stranke (prim. Ashingdane proti Združenemu kraljestvu).

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.