Jedro

Preklic rubeža je pravno veljavno razpolaganje upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Izvršitelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršitelju A. Š. priznalo plačilo za delo in stroške v skupni višini 5,38 EUR in jih naložilo v plačilo upniku.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje izvršitelj. Navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialni zakon oziroma predpis, ko je odločilo o zahtevku, ki ga upnik sploh ni uveljavljal. Upnik je grajal le pravočasnost sprejetega obračuna, ne pa tudi njegove višine, o kateri je sodišče odločalo, ne da bi zato imelo podlago v upnikovi zahtevi in si sklep nasprotuje v tem, kar navaja sodišče v obrazložitvi glede višine obračuna in vsebino upnikove zahteve. Nadalje navaja, da je upnika pravočasno obvestil o nameravani opravi izvršilnega dejanja, upnikov „preklic“ nameravanega rubeža je prejel 10. 11. 2015 (pravilno 10. 12. 2014) in je z odločitvijo sodišča prikrajšan v svojem zaslužku - dobičku, preklic rubeža tudi ni pravno veljavno in dopustno razpolaganje upnika (ali strank) prav tako pa je glede tolmačenja četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, že zavzela stališče sodna praksa. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da v celoti prizna obračunano nagrado in stroške po obračunu z dne 19. 8. 2015 v znesku 100,58 EUR in jih naloži v plačilo upniku, ki mu odmeri in naloži v plačilo tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi na zahtevo upnika odločalo o obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v členu 38.c določa, da mora izvršitelj po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja upniku predložiti obračun plačila za delo in stroškov. Če upnik ne soglaša z obračunom lahko pri izvršitelju vloži zahtevo, da o njem odloči sodišče. Vodilo pri odmeri stroškov, ki so stroški izvršilnega postopka (292. člen ZIZ), je potrebnost stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče, ko je upnik v svoji zahtevi, da o obračunu odloči sodišče, grajal le pravočasnost prejetega obračuna izvršitelja, ne pa tudi njegove višine, ni imelo podlage za odločanje o višini obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja. Ne glede na to, da določilo 38. člena ZIZ ureja zlasti razmerje med strankama izvršbe, kriterij potrebnosti stroškov izvršbe velja tudi za sodnega izvršitelja, saj mora njegove stroške kot del izvršilnih stroškov nositi ena od strank postopka, zato ni dvoma, da sodišče odmeri izvršitelju stroške po njegovi zahtevi in da priglašene stroške preveri z vidika potrebnosti kot tudi, ali je njihova prijava v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik)(1).

5. Sodišče o utemeljenosti in pravilnosti priglašenih stroškov odloča na podlagi Pravilnika in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, upoštevajoč predložena dokazila v spisu. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da izvršitelj v obravnavani zadevi ni prekludiran v pravici do plačila za opravljeno delo, izvršitelju priznalo priglašene stroške za obračun stroškov v višini 20 točk (tar. št. 16 Pravilnika), materialne stroške v pavšalnem znesku 5 % (10. člen Pravilnika) in 22 % DDV-ja, skupaj v znesku 5,38 EUR. Ni pa mu priznalo priglašenih 25 % oziroma 200 točk za neizveden rubež, 50 točk za pripravo obračuna zamudnih obresti, 50 točk za seznanitev z spisom in vpis v evidenco ter 50 točk za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča dolžnika. Pritožbeno sodišče z razlogi sodišča prve stopnje zakaj v tem delu izvršitelju ni priznalo stroškov obračuna v celoti soglaša in jih povzema kot pravilne, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja:

6. Neutemeljene so navedbe, da preklic rubeža ni pravno veljavno in dopustno razpolaganje upnika, saj upnik lahko razpolaga le s svojim zahtevkom, ne pa za uradnim dejanjem in se postavlja vprašanje, ali bi sodišče na predlog upnika preklicalo javno dražbo nepremičnine; gre sicer za različni sredstvi izvršbe, vendar je obema skupno to, da gre za uradni dejanji in bi upnik v konkretni zadevi lahko predlagal odlog izvršbe, v kolikor bi bili zato izpolnjeni zakonski pogoji, saj je bil pravočasno obveščen o nameravani opravi izvršilnega dejanja. Pritožbeno sklicevanje na pravila nepremičninske izvršbe pravilnosti razlogov izpodbijanega sklepa ne omaja. ZIZ sicer preklica rubeža izrecno ne ureja, vendar pa lahko upnik v izvršilnem postopku prosto izbira in predlaga izvršilna sredstva, kar pomeni, da se sam odloči, ali bo predlagal izvršbo na premičnine, izvršbo na premičnine pa lahko tudi umakne (člen 43 ZIZ). V upnikovi domeni je, če prvi rubež ni uspešen, ali bo predlagal, da izvršitelj opravi ponovni rubež (88. člen ZIZ) in ima posledično temu možnost rubež tudi preklicati. Gre za drugačno situacijo kot v primeru prodaje nepremičnine, kar izpostavlja pritožba, ko sodišče razpiše in opravi prodajo po uradni dolžnosti, med tem ko izvršitelj (ponovni) rubež razpiše in opravi samo na predlog upnika(2).

7. Po določbi četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika pripada izvršitelju nagrada v višini 25 % po tar. št. 1, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe.

8. V obravnavani zadevi je bil rubež razpisan na dan 11. 12. 2014. Ta rubež je upnik preklical in je izvršitelj po lastnih navedbah (v poročilu z dne 19. 8. 2015 in v pritožbi) preklic sprejel 10. 12. 2014, to je dan pred razpisanim rubežem in se je imel možnost prilagoditi tej spremenjeni situaciji. Zato tudi po oceni sodišča druge stopnje tega rubeža ni možno označiti za neizveden rubež v smislu četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika, za kar se izvršitelj v svojih pritožbenih navedbah smiselno zavzema.

9. Glede sklicevanja izvršitelja na sodno prakso oziroma sklep Višjega sodišča v Celju Cp 2141/2005 z dne 6. 4. 2006 pa pritožbeno sodišče dodaja, da v slovenskem pravnem redu ne velja precedenčno pravo, kar se tiče ustaljene sodne prakse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v celoti skladna z njo.

10. Glede na zgoraj navedeno, in ko tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep potrdilo.

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena tega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : VSL III Cp 848/2001 z dne 14. 2. 2001. Op. št. (2) : Sklep VSM I Ip 901/2015 z dne 10. 11. 2015.