Jedro

Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrgel predlog tožnika kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu dodelitve BPP za vložite tožbe na plačilo rente zoper A. oziroma B. zaradi storjene zdravniške napake – napačno postavljene diagnoze ter za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prosilec dne 10. 7. 2020 pri Organu za BPP vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo tožbe na plačilo rente zoper A. oziroma B., pri čemer je organ po vpogledu v spis Bpp 223/2019 ugotovil, da je bila prosilcu z odločbo št. Bpp 223/2019 z dne 7. 1. 2020, že dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe ter za zastopanje pred sodiščem prve stopnje, in sicer za obravnavo istega škodnega dogodka in na isti pravni podlagi, zaradi česar je organ iz navedenega razloga ponovno prošnjo prosilca v isti zadevi zavrgel. 3. Tožnik se z navedenim sklepom in odločitvijo organa ne strinja ter v laični tožbi navaja, da je v predmetni zadevi zaprosil za določitev brezplačne pravne pomoči, in sicer v zvezi z isto zadevo, za katero je njegovo odvetnik C.C. že vložil tožbo na Okrožnem sodišču v Mariboru in podal tožbo zoper B., vendar meni, da je potrebno vložiti še novo tožbo za določitev mesečne rente, zaradi česar meni, da ne gre za istovrstno zadevo in je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. V zadevi ni sporno, da je iz istega škodnega dogodka zaradi domnevno storjene zdravniške napake bila tožniku že dodeljena BPP v zadevi 223/2019, in da je bila vložena že tudi tožba, kar izhaja tudi iz spisovnega gradiva, saj je bil v zadevi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 4852/2019 razpisan že tudi pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo za dne 18. 5. 2020. 7. Med strankama pa je sporno ali tožniku pripada pravica do ponovne določitve BPP dodatno še zaradi vložitve tožbe povezane s plačilom rente, ki pa izvira iz domnevno istega škodnega dogodka (nepravilnega zdravljenja).

8. Sodišče je pridobilo tudi spis Bpp 223/2019 in vpogledalo v odločbo Bpp 223/2019 z dne 23. 4. 2019 iz katere izhaja, da je bila prosilcu (tožniku) dodeljena brezplačna pravna pomoč izključno za vložitev tožbe, zaradi plačila odškodnine in za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v tem postopku ter kot oprostitev plačila morebitnih stroškov mediatorja. Navedeno pomeni, da prosilcu ni bila dodeljena brezplačna pravna pomoč tudi za vložitev tožbe za plačilo rente ali za morebitno razširitev tožbenega zahtevka v tej smeri.

9. V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Oblikovanje tožbenega zahtevka je v dispoziciji tožeče stranke. Tožba mora obsegati določen zahtevek (prvi odstavek 180. člena ZPP), ki naj ga sodišče (načeloma) samo prenese v sodni izrek.1

10. Navedeno pomeni, da mora biti tožbeni zahtevek oblikovan do te mere, da ga sodišče lahko obravnava in odloči glede na postavljen zahtevek in o vseh tožbenih vprašanjih o katerih tožeča stranka želi odločitev sodišča. 11. V predmetnem primeru odvetnik v izdani odločbi Bpp 223/2019, glede na izrek odločbe, ni imel pooblastila za postavitev zahtevka tudi za plačilo rente, kar pomeni, da bi lahko odvetnik razširil predmetni zahtevek ali vložil novo tožbo le ob ustrezni dodelitvi Bpp tudi za to opravilo, za kar pa bi prosilec potreboval novo odločbo, ki bi takšno opravilo odvetniku tudi dopuščala.

12. 174. člen Obligacijskega zakonika (OZ) določa povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja. Odškodnino v obliki denarne rente pa določa 167. člen OZ, zaradi česar je napačno stališče tožene stranke, da gre pri odločanju o morebitnem tožbenem zahtevku za isto materialno pravno podlago. Držijo navedbe tožene stranke, da gre za isti dogodek (domnevno napačno zdravljenje), vendar pri odločanju ne gre za isto materialno podlago in tudi ne za isti tožbeni zahtevek.

13. Temeljni namen za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Enako velja tudi pri odločanju glede plačila rente, pri čemer pa se pri odločanju o morebitnem plačilu odškodnine ali pri morebitnem plačilu rente, ne ugotavljajo isti pogoji, zaradi česar mora biti tožbeni zahtevek za vsak del biti postavljen in njegov okvir določen posebej.

14. Namen brezplačne pravne pomoči, na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po tem zakonu štejejo varstvo pravic, obveznosti in pravnih razmerij, varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah in tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (prvi in drugi odstavek 1. člena ZBPP).

15. Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

16. Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP. To so: pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

17. Prosilec navede obliko in obseg željene brezplačne pravne pomoči v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni Organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), Organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji (druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

18. Drži, da je posamezne oblike ali obseg brezplačne pravne pomoči mogoče tudi omejiti (drugi odstavek 28. člena ZBPP), vendar je pri tem treba upoštevati, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (1. člen ZBPP). Pravica do sodnega varstva nujno vključuje tudi za postopek pred sodiščem potrebno strokovno pravno pomoč – svetovanje in zastopanje, oseba, ki zaradi lastnih premoženjskih in socialnih razmer, teh stroškov ne zmore, je zato (če izpolnjuje z zakonom določene pogoje) do brezplačne pravne pomoči upravičena. Pri tem morajo biti oblika, obseg in trajanje BPP določeni tako, da je ta učinkovita in prosilcu nudi ustrezno in kvalitetno strokovno pravno pomoč, to je svetovanje in zastopanje skozi postopek. Drugi odstavek 28. člena ZBPP sicer Organu za BPP omogoča, da določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči od zaprošene ali da dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, vendar pa le, če bo tudi s tem dosežen pričakovani rezultat. Po presoji sodišča pa je pričakovani rezultat dejanska in učinkovita pravna pomoč v postopku pred sodiščem, saj je le s tem dosežen namen, to je zagotavljanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva. Tudi druga alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP, ki določa, da je mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike le delno, to veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) in ne na posamezna pravdna ali procesna dejanja znotraj ene faze postopka. Omejevanje brezplačne pravne pomoči zgolj na eno procesno dejanje v postopku (vložitev tožbe zgolj za en tožbeni zahtevek) ne omogoča kakovostnega pravnega svetovanja in zastopanja. Postopek pred sodiščem (bodisi pravdni postopek, upravni spor ali drug postopek pred sodiščem) je kontinuiran proces, kjer se z aktivnim delovanjem vseh udeležencev (sodišča in strank) ustvarja procesni okvir, v katerem se na to zgradi materialna oziroma vsebinska podlaga odločitve. V tem smislu procesna dejanja ene stranke niso zgolj posamezna opravila ali del tožbenega zahtevka ampak ta tvorijo procesno celoto. Zato pravna pomoč praviloma pomeni podporo in strokovno pomoč stranki skozi celoten postopek na eni stopnji, saj ji je le na ta način omogočeno, da ustrezno procesno reagira, ko je to potrebno. Kolikor pa se izkaže potreba po vložitvi nove tožbe ali razširitvi morebitnega že obstoječega tožbenega zahtevka, pa je dolžnost Organa za BPP, da takšno vlogo in pogoje za dodelitev presoja glede na vsebino prošnje.

19. Glede na zgoraj obrazloženo v obravnavani zadevi ni podlage za izdajo sklepa o zavrženju iz že zgoraj navedenih razlogov. Ker je bilo torej pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, saj ne gre za prošnjo o kateri je bilo že odločeno ali o kateri že teče postopek, ga je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in (v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena) zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ponovno odločiti o zadevi, upoštevajoč tudi vse ostale z zakonom določene pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 20. Sodišče je odločilo na nejavni seji, na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je šlo zgolj za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev o pravnem vprašanju in je bilo tako že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpraviti.

1 VSRS II Ips 187/2017, z dne 18. 01. 2018.