Jedro

Tožnik, ki je upravičenec do BPP, v tožbi ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili odmerjeni prenizko. navaja torej ugovore, ki so v interesu izvajalca BPP. Za takšne ugovore pa po presoji sodišča tožnik ne izkazuje pravnega interesa, ki je pogojen s posegom v njegovo pravico, obveznost ali pravno korist.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom odvetniku A.A. iz Odvetniške družbe A. o. p., d. o. o. (v nadaljevanju odvetnik) kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) priznala stroške za nudenje BPP na podlagi napotnice št. Bpp 207/2025 z dne 28. 11. 2025 v višini 466,65 EUR (I. točka izreka). V preostalem delu pa je predlog odvetnika zavrnila (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku z odločbo toženke Bpp 207/2025-2 z dne 28. 11. 2025 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 1439/2023-12 z dne 24. 10. 2025. Za izvajanje BPP je bila določena Odvetniška družba A. o. p. d. o. o., katere odvetnik je toženki pravočasno predložil izpolnjeno napotnico. Toženka je predlogu odvetnika delno ugodila in mu skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) priznala nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije v višini 625 točk in materialne stroške v višini 12,50 točk , skupaj torej 637,50 točk, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 382,50 EUR. Ker je odvetniška družba, za katero je odvetnik izvajal BPP, zavezanka za plačilo DDV, mu je toženka priznala tudi 22% DDV, kar skupaj znaša 466,65 EUR. Odvetniku pa ni priznala, kar je za vložitev predloga za revizijo zahteval več, to je do 8.250 točk, saj je presodila, da gre pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije, za odločanje od neocenljivi zadevi, zato je treba nagrado odmeriti na podlagi določb OT, ki se nanašajo na neocenljive zadeve. Zavrnila je tudi nagrado za sestavo in vložitev stroškovnika v višini 50 točk.

3.Tožnik vlaga tožbo zoper zavrnilni del sklepa in trdi, da so bili stroški odvetniku priznani v prenizkem znesku. Nasprotuje stališču, da gre za neocenljivo zadevo in sodišču predlaga naj odpravi II. točko izreka izpodbijanega sklepa in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške upravnega spora s pripadki.

4.Tožba ni dovoljena.

5.Tožbo vlaga prosilec, ki mu je bila odobrena BPP in trdi, da bi moral njegov odvetnik dobiti višje plačilo za njegovo zastopanje.

6.Upravičenec do BPP se ima pravico udeleževati tujega postopka, tj. postopka odmere odvetniških stroškov v BPP, vendar pa njegova varovana pravica ni identična pravici ali obveznosti odvetnika. Upravičenec do BPP namreč v postopku odmere varuje svoj pravni interes, ki je v morebitni obveznosti vračanja sredstev glede na dejanski znesek izplačila odvetniku (glej prvi odstavek 49. člena ZBPP).

7.Pri preizkusu dopustnosti tožbe po določbi 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče med drugim s sklepom tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Merilo za obstoj pravnega interesa je odgovor na vprašanje, ali bi si lahko tožnik z uspehom v upravnem sporu izpboljšal svoj pravni položaj, pri čemer gre za eno od splošnih procesnih predpostavk za vložitev tožbe v upravnem sporu. Sodišče je na razloge iz 36. člena ZUS-1 dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8.Po presoji sodišča z izpodbijanim (zavrnilnim) delom sklepa ni bilo poseženo v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto pravno korist. Glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerih je tožnik v določenih primerih sredstva, ki se izplačajo izvajalcu BPP, dolžan povrniti Republiki Sloveniji (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imel tožnik pravni interes, da izpodbija sklep le, če bi menil, da je bila nagrada odvetniku odmerjena previsoko. V konkretnem primeru pa tožnik ugovarja višini odmerjenih stroškov, ker meni, da so bili odmerjeni prenizko. Za takšno tožbo bi pravni interes imel kvečjemu izvajalec BPP. Glede na navedeno je očitno, da si tožnik z vloženo tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

9.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 239/2023 z dne 21. 8. 2024, 11. točka obrazložitve.

2Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Breznik et al., GV Založba, 2008, str. 254.

3Prim. sklepi Upravnega sodišča Republike Slovenije IV U 133/2022-11 z dne 6. 12. 2022, 10. točka obrazložitve, III U 178/2017-21 z dne 12. 2. 2018, 9. točka obrazložitve,  III U 104/2016 z dne 30. 5. 2016, 8. in 9. točka obrazložitve.