Jedro

Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na določilo prvega odstavka 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določilih ZPP/77. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 36.170,17 DEM v tolarski protivrednosti s pripadki.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku ter povrnitev stroškov revizijskega postopka.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Obravnavana prodajna pogodba za poslovne prostore z dne 18. (oziroma 23.)12.1997 res vsebuje elemente obligacijskega pravnega posla z obveznostmi in pravicami kupca in prodajalca iz 454. člena ZOR.

Pritrditi je treba zaključkom sodišč druge in prve stopnje, da manjša površina prodanih poslovnih prostorov predstavlja kakovostno napako in s tem stvarno napako v smislu določila 3. točke 479. člena ZOR, ker poslovni prostori predstavljajo nedeljivo celoto. Zato tožeča stranka kot kupec poslovnih prostorov na prisilni javni dražbi v stečajnem postopku v skladu z določilom 487. člena ZOR ne more uveljavljati pravic iz jamčevanja za napake.

Pri tem pa ni prezreti sledeče. Za prodajo premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi ima Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (kratko ZPPSL) posebne določbe, zlasti v členih 152 in 154. Po javni dražbi, končani s prodajo stvari (tako tudi nepremičnin) sklene stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika prodajno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154. člena ZPPSL). V stečajnem postopku tedaj prisilni javni dražbi ne sledi domik stvari kot po določilu tretjega odstavka 164. člena ZIP (oziroma po tretjem odstavku 189. člena ZIZ).

Pri tej prodajni pogodbi ne gre za običajno obligacijsko pogodbo v smislu 454. člena ZOR, temveč ta pogodba predstavlja le izvedbeno dejanje javne dražbe, se pravi akt v postopku generalne izvršbe na kupljeni stvari (nepremičnini). Kupec ne pridobi stvari na podlagi te pogodbe, temveč originalno po javni dražbi, ki jo izvede državni organ (primerjaj pridobitev lastninske pravice po drugem odstavku 6. člena ZTLR z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot jih določa zakon). Navedena prodajna pogodba ne predstavlja pravnega naslova za derivativni način pridobitve stvari, ki bi načelno omogočal kupcu uveljavljanje pravic iz jamčevanja za napake proti prodajalcu kot pravnemu predhodniku v skladu z določilom 488. člena ZOR. Pri izvirnem načinu pridobitve stvari kupec seveda teh pravic ne more uveljavljati (ni pravnega predhodnika). Kupec bi lahko s tožbo uveljavljal samo neveljavnost prodajne pogodbe, ki jo sklene s stečajnim upraviteljem, in sicer samo zaradi morebitnih nepravilnosti v postopku javne dražbe; česa takega pa tožena stranka ne trdi.

Pripominja se še, da revizija posebej izpodbija sodbo sodišča druge stopnje (zaradi bistvene kršitve določil postopka) v izreku o pravdnih stroških, kar pa v smislu določila prvega odstavka 400. člena ZPP ni dopustno.

Glede na tako stanje stvari, in ko po uradni dolžnosti niso bile ugotovljene kršitve iz 386. člena ZPP, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno.