Jedro

Da bi tožnica lahko uveljavila učinkovito varstvo zatrjevane posesti na spornem delu nepremičnine, bi morala po postavitvi betonske ograje spremeniti tožbo tako, da bi uveljavljala posestno varstvo tudi glede novega motilnega dejanja (postavitev betonske ograje). Tožničin ekonomski interes v tej pravdi je bil prost dostop in dovoz po spornem zemljišču. Samo odstranitev lesene ograje tožnici ne bi omogočila prehoda, zaradi česar tožnica s postavljenim tožbenim zahtevkom ne more doseči želenega namena. Za uveljavljani tožbeni zahtevek tožnica zato ne izkazuje ekonomskega interesa, kar pomeni, da zahtevano posestno varstvo ni utemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala posestno varstvo, kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa. Prvo sodišče je tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca v znesku 1.461,96 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep ter ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je dostop tožnice res moten tudi zaradi betonske ograje, ki je bila postavljena kakšen mesec dni po postavitvi lesene ograje, kar pa ne sme vplivati na odločitev v tej pravdi. Ker postavitev lesene ograje predstavlja motilno dejanje, je potrebno tožbenemu zahtevku ugoditi. Prvo sodišče je ugotovilo, da dostop tožnice do nepremičnine ni mogoč zaradi postavljene lesene ograje. Tožnica s tožbenim zahtevkom zahteva le odstranitev lesene ograje, ne pa tudi betonske. Naknadna postavitev betonske ograje več kot mesec dni po vložitvi tožbe ne vpliva na tožbeni zahtevek in dejansko stanje. Tožnica ni bila dolžna dopolniti tožbenega zahtevka tudi z zahtevkom za odstranitev betonske ograje. Onemogočanje tožničinega dostopa zaradi novega motilnega dejanja ni predmet te pravde in nanjo ne more vplivati.

3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da se zahtevano posestno varstvo nanaša zgolj na postavljeno leseno ograjo, betonska ograja, ki jo je toženec postavil na trasi sporne poti po postavitvi lesene ograje in prav tako kot lesena ograja onemogoča dostop s ... ulice do tožničine nepremičnine, pa ni predmet tožbenega zahtevka. Ker zgolj z odstranitvijo lesene ograje tožnica ne bi dosegla namena zahtevanega posestnega varstva (prost dostop in dovoz po spornem delu zemljišča), saj ji to preprečuje tudi betonska ograja, je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek.

6. Odločitev prvega sodišča je pravilna. Da bi tožnica lahko uveljavila učinkovito varstvo zatrjevane posesti na spornem delu nepremičnine, bi morala po postavitvi betonske ograje spremeniti tožbo tako, da bi uveljavljala posestno varstvo tudi glede novega motilnega dejanja (postavitev betonske ograje). Tožničin ekonomski interes v tej pravdi je bil prost dostop in dovoz po spornem zemljišču. Samo odstranitev lesene ograje tožnici ne bi omogočila prehoda, zaradi česar tožnica s postavljenim tožbenim zahtevkom ne more doseči želenega namena. Za uveljavljani tožbeni zahtevek tožnica zato ne izkazuje ekonomskega interesa, kar pomeni, da zahtevano posestno varstvo ni utemeljeno.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe.