Jedro

Za ugotovitev vsebine zahteve so pomembne vse navedbe v zahtevi za denacionalizacijo. Z navedbo v zahtevi, da uveljavljajo odškodnino tudi za porušen in odstranjen žagarski obrat, so zaobsežene tudi le-temu pripadajoče pritikline, torej tiste stvari, ki so namenjeni stalni rabi žagarskega obrata.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije št. ... z dne 16. 12. 2005 se v točki 1/4 izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe ugodila pritožbi Slovenske odškodninske družbe d.d. (v nadaljevanju: SOD), odpravila 1., 2. in 4. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote A. št. ... z dne 13. 10. 2004 in jih nadomestila z novimi tako, da je odločila, da se upravičencu A.A. vrne podržavljeno premoženje, in sicer del parc. št. ..., del parc. št. ... in parc. št. ..., vse k.o. B. v obliki odškodnine, obveznicah SOD v skupni vrednosti 563.815,53 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila (točka 1/1 izreka); SOD-u naložila, da je dolžan skrbniku za posebne primere izročiti obveznice v višini 563.815,53 DEM v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe (točka 1/2 izreka); del zahteve za denacionalizacijo, ki se nanaša na denacionalizacijo delov podržavljene parc. št. ... in ... k.o. B., ki danes predstavlja del parc. št. ... k.o. B., vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek (točka 1/3 izreka) ter zavrnila zahtevo za denacionalizacijo vrednosti pritiklin oziroma sestavin celotne nepremičnine parc. št. ... k.o. B. v višini 130.115,06 DEM (točka 1/4 izreka). Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe pa je odločila, da 3. točka izreka dopolnilne odločbe Upravne enote A. št. 351-81/98 z dne 13. 10. 2004 postane 5. točka izreka odločbe in da ostane v veljavi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka v zvezi s pritožbenim ugovorom SOD, ki se nanaša na zahtevek iz naslova vračila premičnin (točka 1/4 izreka izpodbijane odločbe), kar je tudi sporno v predmetnem upravnem sporu, navaja, da mora zahteva za denacionalizacijo v skladu z določbo 62. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/00) vsebovati natančne podatke o nepremičninah in o premičninah, katerih vračilo se v denacionalizacijskem postopku zahteva. Poudarja, da kolikor stranka v denacionalizacijskem postopku poleg nepremičnin zahteva še premičnine, mora to v svoji zahtevi posebej navesti, kar je razvidno tudi iz 17. člena ZDen, v katerem je našteto, katere premičnine so lahko predmet denacionalizacije. Zahteve, ki so jo vložili predlagatelji, pa po presoji tožene stranke ni mogoče razumeti kot zahtevo, s katero predlagatelji zahtevajo tudi vrnitev premičnega premoženja oziroma pripadajočih pritiklin žage. K zahtevi za denacionalizacijo je bila sicer priložena odločba Okrajne zaplembene komisije št. ... z dne 29. 8. 1945 in sklep Okrajnega sodišča v C., ki dokazuje, da je podržavljeno premoženje obsegalo očitno tudi premično imovino A.A., vendar pa ta okoliščina ne more vplivati na dejstvo, da premično premoženje ni bilo zahtevano. To je razumeti tudi iz poročila o oceni vrednosti nepremičnine parc. št. ... k.o. B. cenilca B.B. z dne 4. 2. 2004, ki pod postavko 3.0 med drugim navaja, da na zahtevo pravnega zastopnika upravičencev podaja tudi oceno premičnin. Tožena stranka meni, da ne izdelana cenitev premičnega premoženja in ne izjavi dveh prič, niti zapisnik o zapuščinski obravnavi po pokojnem CC z dne 18. in 19. 11. 1935 ne pomenijo izrecne zahteve za vračilo premičnega premoženja, ki ga tako prvostopni upravni organ kot vlagatelji zahtevka obravnavajo kot pripadajoče pritikline žage po Stvarnopravnem zakoniku (SPZ, Uradni list RS, št. 87/02). Sicer pa po presoji tožene stranke tudi drugačno pojmovanje ne spremeni dejstva, da tudi pritikline kot take niso bile formalno zahtevane do roka, ki ga je ZDen določil kot skrajni rok za vložitev zahtev za denacionalizacijo (64. člen ZDen). Poudarja, da se postopek denacionalizacije začne na zahtevo stranke, kar pomeni, da stranka sama razpolaga z zahtevkom v materialnem smislu. Tako po njenem prepričanju zahtevka strank, ki se izrecno nanaša na vrnitev nepremičnega premoženja, in sicer stavbnih in ostalih zemljišč ter porušenega objekta žage, ni mogoče razumeti v tem smislu, da je v tem zahtevku zaobsežen tudi zahtevek za vrnitev premičnega premoženja oziroma nepremičninam pripadajočih pritiklin. Tako zaključuje, da prvostopni organ ni imel podlage za odločanje o zahtevi za vrnitev premičnega premoženja, saj takšna zahteva izrecno sploh ni bila postavljena oziroma bi moral zahtevo za vrnitev pripadajočih pritiklin žage iz razloga, ker je bila glede na določbo 64. člena ZDen vložena prepozno, zavrniti.

Tožniki v tožbi navajajo, da je zgrešeno stališče tožene stranke, da so bili stroji in druga strojna oprema v žagarskem obratu v B., last pokojnega A.A., premičnine, vrnitev katerih v zahtevi za denacionalizacijo naj ne bi bila izrecno zahtevana. Poudarjajo, da je v zapisniku javnega notarja v D. v zapuščinski zadevi po pokojnem C.C. navedena tudi višina nujnega deleža, do katerega je upravičen A.A., in sicer 875.415,29 DIN ter da je v pokritje rednosti tega nujnega deleža le-ta pridobil v last med drugim kot pritikline k parni žagi v E. spadajoče stroje v vrednosti 78.300,00 DIN in objekt žage v cenilni vrednosti 134.500,00 DIN. Razliko do celotne vrednosti nujnega deleža pa je prejel z žagarskim obratom in nepremičninami ter zalogo lesa v F. Poudarjajo, da sta bila ocenjena vrednost in obseg strojne opreme v navedeni višini ob podržavljenju žagarskega obrata v B. pokojnemu A.A., z odločbami Okrajne zaplemebene komisije C. desni breg št. ... z dne 29. 8. 1945 in 28. 9. 1945 v zvezi z odločbo Okrožne zaplembene komisije v C. št. ... z dne 23. 2. 1946, nespremenjena. Tako menijo, da sta bila obseg in vrednost teh strojev in strojne opreme izkazana že v zapuščinskem postopku po pokojnem C.C. v letu 1935 in pozneje s pričama, ki sta delali v tem žagarskem obratu. Že v zapuščinskem postopku leta 1935 so bili stroji in strojna oprema na žagi v B. opredeljeni kot pritikline. V nadaljevanju tožbe citirajo 17. člen SPZ in menijo, da je napačno stališče tožene stranke, da so bili stroji in strojna oprema žage v B. ob podržavljenju premičnina v smislu 18. člena SPZ. Napačna oznaka izvedenca B.B. pod postavko 3.0 za stroje in strojno opremo kot premičnine po njihovem mnenju upravičencu ne more škodovati. V zahtevi za denacionalizacijo so bile le-te namreč izrecno zahtevane. Ker je bila A.A. med drugim podržavljena tudi njegova žaga oziroma žagarski obrat v B., vključno z vgrajenimi stroji in strojno opremo, je tudi zahtevek za denacionalizacijo v skladu z obsegom zaplembe. Izpostavljajo še, da je bilo pod I. točko zahtevka izrecno navedeno, da je bil pokojni A.A. lastnik nepremičnin, pripisanih vl. št. ... in lastnik pri teh nepremičninah pripisanega žagarskega podjetja z lesno žago za predelavo lesa v okviru firme A.A.A. Pokojni A.A. ni bil lastnik firme A.A.A., temveč le lastnik žagarskih obratov s pripadajočimi stroji in strojno opremo. Tako kot je bila zaplemba v letu 1945 izvršena brez podrobnih navedb strojev in strojne opreme v teh žagarskih obratih, tako je tudi zahtevek za denacionalizacijo leta 1993 obsegal vse, kar je bilo v letu 1945 zaplenjeno pokojnemu A.A., to je žagarski objet z vgrajenimi stroji in strojno opremo kot sestavinami žagarskega obrata. Ta oprema se po prepričanju tožnikov po tem, ko je vgrajena, ne obravnava več kot premičnina, temveč kot sestavina, brez katere sam obrat izgubi svojo namembnost. Žagarski obrat s stavbo in opremo torej predstavlja neločljivo celoto proizvodnega obrata žage in bi žaga brez strojev in strojne opreme prenehala biti gospodarski obrat za predelavo lesa. Tako so tožniki prepričani, da formalni zahtevek za denacionalizacijo pritiklin niti ni bil potreben, ker je zahtevek vseboval vse pritikline in sestavine žagarskega obrata v B. v obsegu, kot so bile podržavljene v letu 1945. Ker ob vložitvi zahtevka žagarskega obrata ni bilo več, zahtevka za denacionalizacijo pritiklin oziroma sestavin niti ne bi mogli precizirati. Pri tem izpostavljajo, da je podjetje B.B.B., ki je po letu 1945 prevzelo zaplenjeni žagarski objekt in v njem nadaljevalo proizvodnjo, z uničenjem arhivov uničilo tudi vse listinske dokaze o obsegu strojev in strojne opreme v tej žagi. Zato so v postopku denacionalizacije obstoj teh strojev in strojne opreme dokazovali z listino iz zapuščinskega postopka pred notarjem v D. iz leta 1935 ter s pričama. Po vsem povedanem sodišču predlagajo, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo v točki 1/4 izreka odpravi in spremeni izrek izpodbijane odločbe v točki 1/1 v predzadnji vrstici, kjer se spremeni znesek 563.815,53 DEM v znesek 693.930,59 DEM ter v izreku v točki 1/2 v drugi vrstici znesek 563.815,53 DEM v znesek 693.930,59 DEM, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo v točki 1/4 odpravi in zadevo glede zneska 130.115,06 DEM vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

SOD, kot prizadeta stranka v smislu prvega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), odgovora na tožbo ni podal. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, svoje udeležbe v tem postopku ni priglasilo.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali so tožniki v zahtevi za denacionalizacijo z dne 15. 11. 1993 zahtevali tudi vrnitev premičnin oziroma nepremičnini pripadajočih pritiklin, to je strojev ter strojne in druge opreme v žagarskem obratu, ki je ob podržavljenju stal na parc. št. ... vl. št. ... k.o. B. Ni pa spora o tem, da je prešlo vse imetje (premično in nepremično) denacionalizacijskega upravičenca A.A. na podlagi odločbe Okrajne zaplembene komisije C. opr. št. ... z dne 29. 8. 1945 v zvezi z odločbo Okrožne zaplembene komisije C. opr. št. ... z dne 23. 2. 1946 v državno last. Za natančno opredelitev materialnega zahtevka določa ZDen v 62. členu obvezne sestavine zahteve za denacionalizacijo, to je podatke, ki jih mora zahteva vsebovati in listine, ki ji morajo biti priložene. Podatki in listine, ki opredeljujejo vsebino materialnega zahtevka, se nanašajo na premoženje, na katero se zahteva nanaša, na pravni temelj podržavljenja in na pravico do vrnitve, to je na upravičence in pravne naslednike premoženja in druge osebe, ki bi prišle v poštev kot pravni nasledniki upravičenca, in tudi na obliko, v kateri se denacionalizacija zahteva. Za ugotovitev vsebine zahtevka so pomembne vse navedbe v zahtevi.

Iz četrtega odstavka V. točke zahteve za denacionalizacijo z dne 15. 11. 1993 je razvidno, da upravičenci za nepremičnine, ki so bile odpisane od vl. št. ... k.o. B. po letu 1945 ter za porušen in odstranjen žagarski obrat, uveljavljajo odškodnino v breme SOD. Glede na takšne navedbe tožnikov v zahtevi za denacionalizacijo je po presoji sodišča napačno pravno naziranje tožene stranke, ko ocenjuje, da predmetna zahteva za denacionalizacijo ne vsebuje zahtevka za vrnitev pritiklin. Z navedbo v zahtevi, da uveljavljajo odškodnino tudi za porušen in odstranjen žagarski obrat, so namreč po mnenju sodišča zaobsežene tudi le-temu pripadajoče pritikline, torej tiste stvari, ki so namenjene stalni rabi žagarskega obrata. Sodišče se tako pridružuje stališču prvostopnega organa in tožnikov, da je bila vrnitev teh pritiklin pravočasno zahtevana. Na takšno stališče sodišča ne more vplivati navedba izvedenca B.B. v izvedeniškem mnenju z dne 4. 2. 2004 pod točko 3.0, da oceno premičnin podaja na zahtevo pravnega zastopnika upravičencev, na katero se sklicuje tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Tudi sicer pa je ta navedba izvedenca iztrgana iz konteksta in izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 11. 10. 2004 izrecno pojasnjuje, da je bil objekt v funkciji strojev in je nudil celovito zaščito, da se je v njem lahko opravljala žagarska dejavnost. Zaradi povedanega je sodišče drugostopno odločbo v izpodbijanem delu (točka 1/4 izreka) odpravilo (2. in 4. točka prvega odstavka 60. člena ZUS) in zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (drugi odstavek 60. člena ZUS), v katerem bo morala upoštevati gornje stališče sodišča in presoditi pritožbene ugovore SOD, ki se nanašajo na obseg in vrednost spornih pritiklin.