Jedro

Sodišče lahko omeji pravico do stikov enemu od staršev, če je otrok zaradi stikov ogrožen.

Izrek

I. Pritožba predlagatelja zoper točko I. in II. izreka sklepa se zavrne in se v tem, še izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške za pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju Cp 335/2021 z dne 15. 9. 2021, za stroške za dopustitev revizije in stroške za revizijo, vse zoper sklep Višjega sodišča v Celju Cp 335/2021 z dne 15. 9. 2021.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. III N 300/2020 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″1. Predlogu nasprotne udeleženke A. A. za določitev stikov z dne 1. 9. 2020, spremenjenem dne 23. 4. 2021, se delno ugodi in se stiki, ki so bili med B. B. in mld. C. C., roj. ... 2014, določeni na podlagi sodne poravnave tukajšnjega sodišča opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015, spremenijo na način, da se stiki z osebnim srečanjem in druženjem med mld. C. C. in njenim očetom B. B. ukinejo, določijo pa se stiki preko pisemskih pošiljk. 2. V presežku, za popolno ukinitev stikov med mld. C. C. in njenim očetom, se predlog nasprotne udeleženke zavrne, kot neutemeljen. 3. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške tega postopka. II. Predlog predlagatelja B. B. za določitev stikov z dne 18. 5. 2020, nazadnje spremenjen dne 28. 9. 2020, ki glasi: ″Stiki mld. C. C. EMŠO ... z dolžnikom, očetom B. B., EMŠO ..., ki so bili doslej določeni s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015, bodo potekali vsak drug vikend na način, da ob petkih ob 14 uri oče B. B. mld. C. C. prevzame v varstvu v šoli po koncu pouka in jo v nedeljo ob 19 uri vrne na lokacijo v A. pred B. park, kjer upnica mld. C. C. prevzame. Upnica in dolžnik ne smeta komunicirati med sabo o ničemer, razen o podatkih pomembnih za mld. C. C. in izključno preko SMS ali maila. Predaja naj poteka tiho in mirno. Šolske počitnice pa mld. C. C. preživi ene počitnice pri očetu in naslednje pri mami in se naslednje leto zaporedja za stike med počitnicami zamenjajo. Prve počitnice mld. C. C. preživi pri očetu", se zavrne. III Predlog predlagatelja B. B. za izdajo začasne odredbe z dne 18. 5. 2020, ki glasi: ″Mld. C. C., roj. ... 2014, preživi stike v letu 2020 pri očetu na naslednji način: od 1. 6. 2020 do 8. 6. 2020, ob 9 ih, ko jo oče pride iskat k službi od matere - A. (v nadaljevanju služba od matere) in jo tja pripelje tudi nazaj ob 15ih; - od 24. 6. 2020 do 29. 6. 2020, ob 9 ih, ko jo oče pride iskat k službi od matere in jo tja pripelje tudi nazaj ob 15ih; - od 10. 7. 2020 do 13. 7. 2020, ko jo oče ob 9 ih pride iskat k službi od matere in jo tja pripelje tudi nazaj ob 15ih; 2. Mld. C. C. preživi poletni čas, na naslednji način, da preostali mesec julij 2020 preživi pri materi. Mesec avgust 2020 v celoti preživi pri očetu, tako da jo oče pride iskat pri službi od matere dne 3. 8. 2020 ob 9 uri in jo tja tudi pripelje nazaj dne 28. 8. 2020 ob 15 uri. 3. Vse vikende od septembra dalje do konca leta 2020 preživi mld. C. C. izmenično pri vsakem staršu, in sicer prvi vikend v septembru preživi pri materi in nato izmenično pri očetu in dalje, pri čemer oče otroka ob petkih prevzame ob 9ih pri službi matere in jo tja pripelje tudi nazaj ob ponedeljkih ob 15ih; 4. Božične praznike otrok preživi pri materi, novoletne praznike otrok preživi z očetom in sicer oče prevzame otroka 29. 12. 2020 ob 9ih pri službi matere in vrne mld. C. C. dne 4. 1. 2021 ob 15 ih pri službi matere‶, se zavrne. IV. Ugovor predlagatelja B. B. zoper sklep tukajšnjega sodišča opr. št. II Z 10/2020 z dne 13. 8. 2020, vložen dne 1. 9. 2020, se zavrže.‶ Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, zlasti na podlagi mnenja izvedenke sklenilo, da se stiki, ki so bili nazadnje določeni na podlagi sodne poravnave tukajšnjega sodišča opr. št. N 167/2015 z dne 13. 5. 2015 spremenijo na ta način, da se stiki z osebnim srečanjem in druženjem med mld. C. C. in njenim očetom B. B. ukinejo, določijo pa se stiki preko pisemskih pošiljk. S tem je delno ugodilo predlogu nasprotne udeleženke, v celoti pa je zavrnilo predlog predlagatelja za novo določitev stikov po njegovem predlogu z dne 18. 5. 2020, ki je bil spremenjen dne 28. 9. 2020. Sodišče je pri takšni odločitvi upoštevalo ugotovljen neustrezen in škodljiv vzgojni pristop predlagatelja do mld. C. C. in dekličinega odklanjanja stikov, saj je sodišče na podlagi pisnega izvedenskega menja izvedenke ugotovilo, da se pri mld. C. C. v posledici neadekvatnih odnosov in ravnanj staršev, pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja. Ugotovilo pa je, da je za mld. C. C. pri materi trenutno ustrezno poskrbljeno ter, da ji dodatna škoda v zvezi z izvajanjem stikov ne nastaja, kot je to ugotovila tudi izvedenka, ki ji je sodišče v celoti sledilo. Sodišče je zaključilo, da trenutno osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom, slednji niso v korist in je le-te ukinilo. Mnenja pa je, da lahko ima oče še naprej z mld. hčerko stike zgolj preko pisemskih pošiljk. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1. Glede na to, da je sodišče stike z osebnim srečanjem in druženjem z mld. C. C. in njenim očetom ukinilo, je drugačen predlog predlagatelja zavrnilo in iz istih razlogov je kot neutemeljen tudi zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, s katerim je slednji predlagal osebno določitev stikov z mld. C. C., kot to izhaja iz III. točke izreka tega sklepa. Sodišče prve stopnje je o spremenjenih stikih odločilo v skladu z določbo 141. člena Družinskega zakonika (DZ). Iz prvega odstavka navedenega člena izhaja, da sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Iz šestega odstavka navedenega člena pa izhaja, da lahko sodišče pravico do stikov odvzame ali omejuje v skladu z določbo 173. člena DZ. V 173. členu DZ je določeno, da sodišče enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali s sodno poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. V skladu z določbo prvega odstavka 157. člena DZ pa sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Iz tretjega odstavka navedenega člena pa izhaja, da škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju.

2. Zoper odločitev, vsebovano v točki I., II. in III. podaja pritožbo predlagatelj. Pritožbo podaja iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbo člena 157. Družinskega zakonika, saj na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče ni v ničemer izkazalo, da je mld. C. C. utrpela škodo, niti ni izkazana verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica storitve ali opustitve njega kot očeta. Prav tako ni dokazano, da bi imela ali bo imela mld. C. C. vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v odraščanju, ki bi bile neposredno posledica dejanj predlagatelja. Sodišče nikjer ne dokaže, da je mld. C. C. že utrpela škodo med samimi stiki, ki so do sedaj potekali do ukinitve. Mld. otrok nikoli ni bil ogrožen, nikoli ni bil slabe volje, stiki so potekali v njegovi oskrbi oziroma v oskrbi njegove sestre. Vsi stiki so potekali lepo, hči se je razživela in je z očetom lepo sodelovala, kot to izhaja tudi iz poročil CSD A. Dejansko je bila mati tista, ki je manipulirala z mld. otrokom in zato ugotovitve izvedenke klinične psihologije, da mati z otrokom ne manipulira, niso pravilne. Predlagatelj je mnenja, da je večja verjetnost, da bo zaradi ukinitve stikov med očetom in mld. C. C. nastala hčerki večja škoda, ki se bo odražala na njenem telesnem in duševnem razvoju. Otrok mora namreč v obdobju odraščanja prepoznati in videti vzorec obnašanja v različnih življenjskih situacijah, tako s strani matere kot s strani očeta. Mati mld. hčerke ni pravilno pripravila na stik z očetom, zato je mld. hči začela odklanjati stike z očetom, vendar ne iz lastnih vzgibov. Predlagatelj pa je izkazoval resnično željo po izvajanju stikov z mld. C. C. Mnenja je, da je sodišče njemu kot očetu na ta način kot je odločilo pravzaprav odvzelo stike v celoti, brez da bi bila izkazana škoda ali verjetnost nastanka škode. Predlagatelj navaja, da bo škoda mld. C. C. nastala ravno zaradi ukinitve osebnih stikov z očetom, ker je odločitev o stiku preko pisemskih pošiljk neživljenjska in neizvedljiva. Predlaga, da sodišče druge stopnje tej pritožbi ugodi in vzpostavi stike med mld. hčerko in njim po njegovem predlogu.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagatelj ni izkazoval resnične želje po izvajanju stikov z mld. C. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mati mld. otroka z njim ne manipulira glede izvajanja stikov. Glede nastanka škode mld. C. C., je sodišče svoje zaključke ustrezno obrazložilo. Zaključki sodišča so podprti z izvedenimi dokazi. Tudi izvedenka je na naroku dne 23. 4. 2021 izrecno izpovedala, da je deklica trenutno zmedena, preplašena in ima posttravmatske spomine in se vznemirja takoj, ko dobi asociacijo na stike. Pri C. C. se pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja, zaradi neurejenih odnosov pa se ti lahko razvijejo v egoistična in izogibavajajoča se odzivanja, ki se lahko rezultirajo v težavah otroka. Oče stike ni izvajal v korist otroka, medtem, ko je nasprotna udeleženka kot mati naredila vse, kar je bilo v njeni moči, za vez med C. C. in njenim očetom. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi daljša izpostavljenost deklice neugodnim posledicam, za slednjo lahko prinesla večje neugodne posledice, saj bi bilo v dveh dneh stikov z očetom, tovrstnih pritiskov preveč. Izvedenka je povedala, da je glede na stanje stvari, glede na dogajanje, ki ga je spremljala na naroku, ni pogojev, da bi deklica lahko imela stike, ki jih je najprej predlagala v pisnem izvedenskem mnenju. Pravilno pa je sodišče prve stopnje določilo stike na podlagi pisne dokumentacije, pri čemer je upoštevalo mnenje izvedenke, ki je povedala, da pisna komunikacija nekako bolj kontrolirana, kasneje pa bi se stiki lahko razširili preko telefona. Nasprotna udeleženka zato predlaga, da sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča v celoti.

4. Pritožba predlagatelja zoper točko I. in II. izreka sklepa ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je o tej pritožbi predlagatelja z dne 16. 6. 2021 že odločilo s sklepom VSC Cp 335/2021 z dne 15. 9. 2021. S sklepom Cp 26/2021 z dne 1. 12. 2021 je Vrhovno sodišče RS ugodilo pritožbi nasprotne udeleženke in je sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek. Tako je bila razveljavljena zadeva sodišča druge stopnje v delu, kjer je sodišče druge stopnje vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje določitev stikov med sodnimi počitnicami. S sklepom II Ips 5/2022 z dne 2. 3. 2022 pa je Vrhovno sodišče RS reviziji nasprotne udeleženke zoper sklep VSC Cp 335/2021 z dne 15. 9. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju III N 300/2020 z dne 19. 5. 2021 sklenilo, da se reviziji ugodi in da se sklep sodišča druge stopnje razveljavi v točki I. in v točki II. izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. VS RS je še odločilo, da se odločitev o revizijskih stroških pridrži za končno odločbo. Glede na takšni odločitvi VS RS je zato sodišče druge stopnje moralo ponovno odločati o pritožbi predlagatelja zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III N 300/2020 z dne 19. 5. 2021 in sicer v razveljavljenem delu, to je v točki I. in II. izreka sklepa (v točki III. izreka je sklep pravnomočen).

6. V novem sojenju je sodišče druge stopnje odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa Cp 79/2022 z dne 16. 3. 2022. Pri tem je sodišče druge stopnje izhajalo iz, s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožnik sicer v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pa ta pritožbeni razlog ni podan. Sodišče prve stopnje je namreč v celoti izvedlo dokazni postopek, v zvezi z navedbami obeh strank tega nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je napravilo dokazno oceno vseh izvedenih dokazov in je na podlagi tega pravilno ugotovilo dejansko stanje, kot to izhaja iz nadaljnje obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje. Pritožnik v pritožbi izrecno ne navede, konkretno zakaj in v katerem delu je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno. Samo pavšalno navaja, da je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno glede posameznih pritožbenih navedb. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da sta v preteklosti udeleženca tega nepravdnega postopka imela romantično zvezo, v kateri se jima je dne ... 2014 rodila mld. hči C. Udeleženca nista pred in tudi ne po rojstvu mld. hčerke živela v zunajzakonski skupnosti, mld. C. pa je vse od rojstva bivala skupaj z nasprotno udeleženko. Udeleženca sta nato dne 13. 5. 2015 pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. N 167/2015 sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da se mld. C. C. zaupa v varstvo in vzgojo materi, oče se je zavezal za preživljanje mld. C. plačevati preživnino v mesečnem znesku 200,00 EUR. Glede stikov med očetom in otrokom pa sta se udeleženca dogovorila, da bodo ti potekali po predhodnem dogovoru med staršema. V prvih letih otrokovega življenja je imel predlagatelj stike s hčerko predvsem na način, da jo je občasno obiskoval na domu nasprotne udeleženke, kasneje je mld. C. C. skupaj z nasprotno udeleženko predlagatelja občasno obiskovala, tako na njegovem domu, kot na njegovem vikendu. V letu 2019 je mld. C. C. imela približno 17 stikov, katere je samostojno preživljala z očetom. Pri mld. C. C. pa so se pričele pojavljati že relativno zgodaj težave, saj se je hči pričela upirati tem stikom na ta način, da se je med potjo, ko je nasprotna udeleženka peljala hčerko z avtom v službo, kjer sta bila z očetom dogovorjena, da jo prevzame, pričela jokati in kljub materinim pripravam in vzpodbudam, na stik z očetom ni želela iti. Te stike je otrok pričel odklanjati predvsem iz razloga, ker nikoli ni deklica vedela, kdaj se bo vrnila domov, saj se oče glede trajanja stikov ni bil pripravljen vnaprej opredeljevati, oče zanjo na stikih ni imel časa, se z njo ni igral, omejeval jo je pri hrani in je tudi poniževalno in grdo govoril o materi, to je nasprotni udeleženki. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi obeh udeležencev in izvedenska mnenja ugotovilo, da je C. C. postopoma začela odklanjati stike in je nato v februarju 2020 v telefonskem razgovoru dejala, da stikov z očetom ne želi več imeti. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izpovedi obeh udeležencev, poročila CSD in na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da je C. C. odklanjanje stikov pristno. Izvedenka klinične psihologije je ocenila, da C. C. odklanjanje stikov ni posledica materinega neprimernega vpliva, ampak neprimernega ravnanja očeta ob stikih. Izvedenka je ugotovila, da oče slabše prepoznava in sprejema čustvene vzgibe drugih, zato pri stikih z C. C. nanjo neprimerno pritiska ter jo sili v, za njeno starost in njene sposobnosti neprimerne dejavnosti in naloge, potem pa je prekomerno kritičen in grob do nje. S tem deklici povzroča trpljenje zaradi strahu pred neuspehom, preobremenitvijo, razkritjem in odkritjem njenih otroških šibkosti. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo tudi, da je oče med stiki, takrat šest letno deklico C. C. puščal samo, da se je gibala v okolici njegovega poslovnega objekta, kar je pri C. C. sprožalo strah in stisko. Ugotovilo je tudi, da je sodišče po prekinitvi stikov skušalo vzpostaviti stike s pomočjo CSD. Na te stike je mati C. C. ustrezno pripravila, predlagatelj pa se teh stikov na CSD ni udeleževal, ker je ocenil, da zanj predstavljajo prehudo časovno in finančno breme in, da se po njegovi oceni na takšnih stikih tudi C. C. ne bi uspela sprostiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tem obdobju nasprotni udeleženec tudi telefonskih stikov z C. C. ni vzdrževal. Tako je sodišče ocenilo, da so bili razlogi, da v tem času stikov ni bilo, na strani predlagatelja. Sodišče prve stopnje pa je ocenilo, da so ti stiki bili za mld. otroka ogrožajoči in jih je zato treba prepovedati. Pri tem se je sodišče oprlo predvsem na mnenje izvedenke. Ta izvedenka klinično-psihološke stroke je najprej izdelala pisno izvedensko mnenje. V tem mnenju je zapisala, da C. C. od očeta ne dobiva potrebni identifikacijskih vzorov in satisfakcij (trajajočega intimnega emocionalnega odnosa) za svoja razvojna prizadevanja. Izvedenka je navedla, da se C. C. ob materini simbolično - odvisnosti opoziciji že utrjujejo regresivna, egoistična in izogibajoča se odtujevalna odzivanja, ki se v adolescenci in odraslosti lahko rezultirajo tudi v težavah pri dojemanju in ravnanju s seboj ter drugimi. Ocenila je, da je zato njena želja po prekinitvi stikov z očetom pristna. Navedla je, da drugačno ureditev oziroma prekinitev stikov z očetom narekujejo tudi ugotovitve in okoliščine na katere že dalj časa opozarjata starša ter strokovnjaki na CSD in na sodišču in naj zaradi C. C. stisk in strahov stiki ne potekajo daljši čas, ali preko noči. Najprej je predlagala, da naj od februarja do konca šolskega leta stiki potekajo vsak drugi vikend v nedeljo od 10. do 13.00 ure v Konjeniškem centru A. ter vsako drugo soboto na način, da jo mati ob 10.00 uri pripelje k očetu na dom in jo isti dan ob 18.00 sprejme v nadaljnje varstvo. Podala je mnenje, da če se bo po tem poskusnem obdobju C. C. psihično stanje poslabšalo, naj se osebni stiki ukinejo. Ob morebitnem izboljšanju pa je predlagala, da starša prideta na medsebojno sprotno dogovarjanje. Na naroku dne 23. 4. 2021 je sodišče dodatno zaslišalo tudi izvedenko v navzočnosti obeh udeležencev. Izvedenka je na tem naroku pojasnila, da je zaradi C. C. nezaupanja in strahu predlagala, naj potekajo krajši stiki in da daljši stiki preko noči zaradi njenih strahov in stisk nikakor ne pridejo v poštev. C. C. je trenutno zmedena, preplašena in ima tudi posttravmatske spomine ter se vznemiri takoj, ko dobi tovrstno asociacijo. Izpovedala je tudi, da je v okviru obravnave, ko je videla, kako je C. C. obremenjena in da oče ne odneha, le-to prekinila. Pojasnila je, da oče ni sposoben komunikacij na način, da C. C. ne bi nekaj učil, oziroma ji je zaradi trenutne obremenjenosti s situacijo očital, da laže. Potem ko je izvedenka na naroku za glavno obravnavo opazovala zaslišanje udeležencev, je ocenila, da se konfliktnost med njima stopnjuje, da sta po dveh mesecih od izdelave pisnega izvedenskega mnenja še manj sposobna za sporazumevanje in da bo za otroka ogrožajoča tudi njuna neposredna komunikacija na začetku in koncu stikov. Pri predlagatelju pa do kakršnegakoli spremenjenega ravnanja v smislu razumevanja potreb C. C. od februarja 2020 ni prišlo. Predlagatelj kot oče svojega ravnanja ne zmore spremeniti glede na to, da se svojih pritiskov na C. C. ni mogel vzdržati niti v navzočnosti izvedenke. Sodišče je ugotovilo, da se pri C. C. zaradi negativnih izkušenj ob stikih z očetom pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja, zaradi neurejenega odnosa pa se lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko odrazijo v težavah. Potem, ko je predlagatelj povedal, da izrecno nasprotuje le triurnim stikom in pristaja le na stike, ki bi potekali tudi preko noči, pa je izvedenka ocenila, da je v takem primeru za deklico bolje, da osebnih stikov ni. Ker je predlagatelj nasprotoval tudi telefonskim stikom, je sodišče ugotovilo, da je deklici v korist, da ima stike s svojim očetom preko pisemskih pošiljk. Oče bo na takšen način lahko ohranil stike z C. C. in sicer na izrazito nevsiljiv način, ki ne bo povzročal dodatne stiske, pri C. C. pa bo ohranjal zavedanje, da očeta še vedno ima, kar je v skladu s splošno znanimi dejstvi potrebno za zdrav psihični razvoj otroka. Preko pisemskih pošiljk lahko C. C. sporoča informacije o svojem življenju in jo obvešča o stvareh, ki bi jo utegnile zanimati in se bo lahko sama odločila, da želi ponovno vzpostaviti stike z njim. Sodišče prve stopnje se je na podlagi celotnega izvedenega dokaznega postopka prepričalo, da je imel predlagatelj več možnosti za vzpostavitev stikov z mld. C. C., ki pa jih ni želel izkoristiti. Tako se npr. ni udeležil niti enega stika s prevzemom mld. C. C. v prostorih CSD, ki je bil določen z začasno odredbo z dne 13. 8. 2020, ravno tako mld. C. C. ni niti enkrat poklical po telefonu, tudi dne 23. 12. 2020, ko je pristopil na narok v tej zadevi in se je pripeljal v A. in je šlo obenem za sredo, dan, ko je bil z začasno odredbo z dne 13. 8. 2020 določen za stike z mld. C. C. Kljub temu, da ga je sodnica k temu stiku izrecno pozvala, stika s prevzemom na CSD ni želel izvesti. Sodišče je zato predlogu nasprotne udeleženke delno ugodilo in je sodno poravnavo N 167/2015 z dne 31. 5. 2015 spremenilo na način, da je stike z osebnim srečanjem in druženjem med predlagateljem in mld. C. C. ukinilo ter med njima določilo stike preko pisemskih pošiljk, v preostalem delu za popolno ukinitev stikov, pa je predlog predlagateljice zavrnilo kot neutemeljen. Glede na to, da je sodišče stike z osebnim srečanjem in druženjem med mld. C. C. in njenim očetom ukinilo, ker je ocenilo, da ti slednji niso v njeno korist in so zanjo ogrožajoči, je drugačen predlog predlagatelja zavrnilo, kot to izhaja iz točke II. izreka sklepa sodišča prve stopnje. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje odločilo, da je stike med mld. C. C. in predlagateljem omejilo tako, da se ti ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače. Ta ukrep je sodišče izreklo, ker je ugotovilo, da je otrok zaradi stikov ogrožen in da je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegovo korist. 7. Pritožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je izkazano, da je mld. C. C. utrpela škodo in da niti ni izkazana verjetnost nastanka škode, ki bi bila posledica neprimernega ravnanja očeta. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da trenutni osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom, slednji niso več v korist in da je mld. C. C. v posledici izvajanja stikov ogrožena, zaradi česar je potrebno tako določene stike kot so potekali do sedaj, spremeniti. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je v posledici negativnih izkušenj zaradi izvajanja stikov z očetom, mld. C. C. še vedno travmatizirana, saj je kljub relativni časovni oddaljenosti od izvajanja stikov mld. C. C. pri izvedenki nanizala kar nekaj negativnih spominov na dogodke, ki jih je med stiki z očetom imela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je deklica trenutno zmedena, preplašena in ima posttravmatske spomine ter se vznemiri takoj, ko dobi tovrstno asociacijo na stik in je tudi izvedenka, ki je bila zaslišana na naroku dne 23. 4. 2021 izrecno izpovedala, da je otrok obremenjen, da oče ne odneha s pritiski, da bi se stiki izvajali na način kot sam zahteva, to je v daljšem časovnem obdobju in s preživljanjem stikov izključno pri njemu. Oče se namreč svojih pritiskov na mld. C. C. ni mogel vzdržati niti v navzočnosti izvedenke. Oče ne more iz svoje kože in ves čas prevzema vzgojno funkcijo in ne loči bistvenega od nebistvenega. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se pri C. C. zaradi negativnih izkušenj ob stikih z očetom pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja, zaradi neurejenega odnosa pa se lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko odrazijo v težavah. Predlagatelj je vztrajal pri tem, da izrecno nasprotuje le triurnim stikom in pristal je le na stike, ki bi potekali tudi preko noči. Sodišče prve stopnje pa je na podlagi mnenja izvedenke ocenilo, da je v takšnem stanju, v katerem je sedaj deklica, zanjo bolje, da osebnih stikov ni. Iz teh zaključkov sodišča prve stopnje tako izhaja, da je deklica že utrpela škodo zaradi neprimernega izvajanja stikov s strani očeta, prav tako pa obstaja verjetnost, da se zaradi ponavljanja stikov lahko pri deklici pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko odrazijo v težavah. Tako je sodišče prve stopnje štelo za dokazano, da je mld. C. C. že utrpela škodo in da lahko tudi obstaja nastanek škode zaradi izvajanja osebnih stikov v bodoče. Pritožnik v pritožbi sam priznava, da je pri bivanju, ko je bila deklica z njim uveljavljal strožja pravila kot mati, ker ne želi, da bi bila mld. C. C. razvajena in misli, da lahko dobi vse kar želi. Takšen način izvajanja stikov je sodišče prve stopnje ocenilo kot ogrožajoč. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mld. C. C. stike z očetom pričela odklanjati iz lastnih vzgibov in da ni šlo za posledico materinega vpliva. Sodišče prve stopnje je na podlagi posameznih ravnanj predlagatelja, ko je slednji, zaslišan tekom postopka npr. sam priznaval, da se mld. C. C. sama sprehajala po njegovem poslovnem objektu in da je sam o tem le obvestil posamezne deležnike zaposlene v fitnesu, trgovini in frizerskem salonu, kdaj bo mld. C. C. k njim prišla, s tem opuščal osebni nadzor v času izvajanja teh stikov nad mld. C. C. Glede na splošne razvojne sposobnosti otroka v njenem starostnem obdobju, se je po zaključku sodišča prve stopnje mld. C. C. v teh stikih počutila ogroženo. Sodišče prve stopnje je tudi iz mnenja izvedenke ugotovilo, da se otroka pred šestim letom njegove starosti ne sme pustiti iz očesnega nadzora staršev. Predlagatelj je tekom postopka na prvi stopnji sam priznal, da mu je hči konec meseca februarja 2020 v telefonskem razgovoru dejala, da stikov z njim ne želi več imeti, je pa tovrstne hčerine besede pripisoval materini manipulaciji, to pa je nasprotna udeleženka zanikala in je izpovedala, da si je kljub takšnemu odnosu očeta do hčerke prizadevala, da bi si oče in hči zgradila pristen in ljubeč medsebojni odnos. Zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe predlagatelja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, da je predlagatelj mld. C. C. puščal samo, brez stalnega nadzora. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je puščal oče v času izvajanja stikov pri njemu deklico brez svojega osebnega nadzora, da pa takšen osebni nadzor ne morejo nadomestiti druge osebe. Sodišče prve stopnje je tako v nasprotju s pritožbenimi navedbami pritožnika ugotovilo, da je mld. C. C. bila v času izvajanja teh stikov ogrožena. Sodišče prve stopnje predlagateljevim trditvam, da hči stikov z njim ni nikoli zavračala in, da je do neizvajanja stikov prišlo zgolj zaradi vpliva nasprotne udeleženke, ni sledilo. Da je stike z očetom hči pričela odklanjati iz lastnim vzgibom in da ni šlo za posledice materinega vpliva, se je sodišče lahko prepričalo na podlagi pisnega izvedenskega mnenja klinične psihologinje, ki ga je v postopku dne 1. 2. 2021 izdelala izvedenka E. E. in katerega je ustno dopolnila dne 23. 5. 2022. Izvedenka je povedala, da je bilo ravnanje očeta, ko je deklico, neprimerno njeni starosti izpostavljal določenim nalogam oziroma jo je izpuščal iz svojega vidnega polja, ravnal nekompatibilno z njeno starostjo in potrebami. Kar se tiče zadovoljevanja oz. razvijanja otrokovih sposobnosti je izvedenka izpostavila, da je ravnanje očeta bilo neprimerno. Tako je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage, da je ocenilo, da je ravnanje predlagatelja, ko je mld. hči tekom izvajanja stikov puščal brez stalnega nadzora, da se je gibala znotraj oziroma v okolici njegovega poslovnega objekta, ni bilo v skladu z koristjo mld. deklice. Sodišče prve stopnje tako pravilno ni sledilo navedbam predlagatelja, da je do zavračanja stikov s strani mld. C. C. prišlo zaradi maščevanja nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je na podlagi pisnega izvedenskega mnenja ugotovilo, da mati z otrokom ne manipulira.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo in dokazno ocenilo potek stikov iz poročila CSD dne 27. 7. 2020. Sodišče prve stopnje je na podlagi poročila CSD najprej ugotovilo, da so stiki relativno uspešno stekli. Strokovni delavki, ki sta stike nadzorovali, sta sicer opažali zadržanost mld. C. C. tako na začetku, kot ob zaključku posameznega stika. Na podlagi poročil o poteku stikov z dne 24. 6. in 8. 7. 2020 pa se je sodišče prepričalo, da je oče s svojim vztrajanjem pri discipliniranju mld. C. C. in s kritiziranjem njene matere, oziroma po njegovem, njenih neprimernih vzgojnih metod otroka spravil v stisko, v posledici tovrstnega očetovega ravnanja pa je mld. C. C. tudi zajokala. Glede na napetost v odnosu med udeležencema in pomanjkanjem ustrezne komunikacije, o čemer se je sodišče lahko prepričalo na podlagi poročila CSD z dne 27. 7. 2020, kot tudi na podlagi neposrednih lastnih zaznav na naroku v zadevi II Z 10/2020, ki se je odvil dne 31. 7. 2020, pa je sodišče ocenilo, da je še vedno potrebna predaja otroka na stike s sodelovanjem CSD. Zato je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti dne 13. 8. 2020 pod opr. št. II Z 10/2020 izdalo začasno odredbo, s katero je poleg nadzorovanega prevzema in predaje otroka, stike med mld. C. C. in očetom tudi natančno določilo, saj je ocenilo, da se starša glede izvajanja stikov nista sposobna dogovoriti. Sodišče prve stopnje pa je nato ugotovilo, da predlagatelj in mld. C. C. vse od zadnjega stika, ki se je na podlagi začasne sodne poravnave opr. št. II Z 10/2020 z dne 17. 6. 2020 izvedel dne 22. 7. 2020, stikov do zadnjega naroka v tej nepravdni zadevi, nista več imela. Na podlagi začasne odredbe opr. št. II Z 10/2020 z dne 13. 8. 2020 se med mld. C. C. in njenim očetom ni izvedel niti en stik, ne osebni, ne telefonski. O tem se je sodišče lahko prepričalo na podlagi izpovedi obeh udeležencev na naroku dne 23. 12. 2021, kot tudi na podlagi poročil CSD z dne 22. 9. 2020, 14. 10. 2020, 4. 11. 2020 in 26. 11. 2020. Sodišče je ugotovilo na podlagi teh poročil, da se osebni stiki med očetom in hčerko niso izvedli iz razloga, ker se predlagatelj na določene termine za prevzem otroka na stike pri CSD ni zglasil in tudi telefonskih stikov ni bilo, ker oče deklice po telefonu ni nikoli poklical. Zaslišan na naroku dne 23. 12. 2020 je predlagatelj neizvajanje stikov priznaval in je izpovedal, da je takšna določitev stikov zanj pomenila preveliko časovno in finančno breme. Predlagatelj pa je tudi sam izjavil, da tovrstni stiki za mld. C. C. niso koristni, saj so prekratki, da bi se mld. C. C. na stikih lahko sprostila, da bi prešla iz svoje začetne zadrege oziroma zadržanosti. Časovna vezanost stikov in izvajanje stikov zgolj v okolici CSD pa je po njegovem onemogočala, da bi stiki lahko kvalitetno potekali. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da je mati mld. C. C. na stike na CSD redno vodila, očeta so nato čakali cca. 15 do 20 minut, vendar se nasprotni udeleženec teh stikov ni udeleževal. Sodišče prve stopnje je nato izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti dne 7. 1. 2021 in je stike z očetom začasno ukinilo. Ker zoper slednjo udeleženca ugovora nista vložila, je ta postala pravnomočna dne 19. 1. 2021. V tej zvezi so neutemeljene pritožbene trditve pritožnika, da so se stiki ukini zaradi tega, ker je tako želela mati. Tudi iz mnenja izvedenke izhaja, da gre pri odklanjanju stikov mld. C. C. z njenim očetom za lastno voljo mld. otroka oziroma za njene negativne spomine. To je izvedenka ugotovila v razgovoru z mld. C. C., ko se je slednja vedno znova, kljub poskusom izvedenke o preusmeritvi njenega razmišljanja, vračala k opisu negativnih doživetij oziroma občutij, povezanih s stiki z očetom. Izvedenka je tudi dodatno, zaslišana na naroku, izrecno izpostavila, da dekličin odklonilen odnos ni posledica materinega vpliva, saj ima deklica že dovolj razvite razpoznavne sposobnosti in verjame, da se pri očetu ne počuti dobro, da si k očetu ne želi in da jo je strah. Pritožbene navedbe, da je mld. otrok ravnal v zvezi s stiki odklonilno zato, ker je tako hotela mati, zato pritožbeno niso utemeljene.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe pritožnika, da obstaja večja verjetnost, da bo zaradi ukinitve osebnih stikov med očetom in mld. C. C. nastala hčerki večja škoda, ki se bo odražala na njenem telesnem in duševnem razvoju. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je v posledici negativnih izkušenj zaradi izvajanja stikov z očetom, mld. C. C. še vedno travmatizirana, saj je kljub relativni časovni oddaljenosti od izvajanja stikov, mld. C. C. pri izvedenki nanizala kar nekaj negativnih spominov, ki jih je s stikov z očetom imela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se deklica trenutno stikov z očetom ne veseli, si jih ne želi in ji niso v korist, oče pa ni sposoben komunikacije na način, da je ne bi nekaj učil oziroma ji je zaradi trenutne obremenjenosti s situacijo očital, da laže in je nato tudi izvedenka menila, da osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom slednji niso v korist. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stiki mld. otroka z očetom le-tej povzročajo škodo na način, da ogrožajo njen nadaljnji zdrav psihični razvoj. Sodišče prve stopnje je tudi na podlagi mnenja ugotovilo, da se pri mld. C. C. v posledici neadekvatnih odnosov in ravnanja starša, pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja. Sodišče je ugotovilo, da se pri mld. C. C. v posledici tovrstnega neurejenega odnosa lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko rezultirajo v težavah. Izvedenka je mnenja, da je otrok že utrpel posledice, ker življenja ne more živeti sproščeno in naravno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da deklici dodatna škoda v zvezi z neizvajanjem stikov ne nastaja in je zato ocenilo, da trenutno osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom niso v njeno korist in jih je zato ukinilo.

10. Neutemeljeno pritožnik v pritožbi navaja, da je sodišče ukinilo stike med njim in mld. deklico zaradi maščevalnih dejanj matere do očeta, ker naj bi mati otroka ves čas izsiljevala predlagatelja, da naj bo z njo v odnosu. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi izvedenih dokazov, to je zaslišanju nasprotne udeleženke in izvedenke ugotovilo, da je mati kljub C. C. odklanjanju stikov, ki so se odvijali na podlagi sodne poravnave N 167/2015 z dne 13. 5. 2015, poskušala pripraviti C. C. na te stike. Da je bila nasprotna udeleženka do izvajanja stikov mld. C. C. z očetom pozitivno naravnana, po oceni sodišča kaže tudi to, da je predlagatelju poskušala pomagati z navodili, kako naj ravna, da bo mld. C. C. tekom izvajanja stikov poskušal olajšati morebitno čustveno stisko, o čemer priča tudi SMS komunikacija, ki jo je v spis vložila nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje navedbam predlagatelja, da je do zavračanja stikov s strani mld. C. C. prišlo zaradi maščevanja nasprotne udeleženke kot posledica njegove zavrnitve odnosov, ni sledilo. Tudi iz mnenja izvedenke izhaja, da mati z otrokom ne manipulira. Sodišče prve stopnje pa je tudi na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da med udeležencema tega postopka, to je med staršema, kulturnega dialoga ni možno sporazumno vzpostaviti, ker na primer predlagatelj za nasprotno udeleženko uporablja oznako ″psihopatka‶ in o tem se je prepričalo tudi sodišče samo na naroku z dne 23. 12. 2020 in 23. 4. 2021. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da mati samostojnih stikov med hčerko in očetom ni vzpodbujala in da je ves čas želela, da bi bili na stiku vsi trije skupaj. Predlagatelj ni dokazal, da si je mati želela, da je tudi ona vključena v stike izključno z namenom, da bi se predlagatelj z njo zbližal in bi obnovila intimni odnos z upanjem, da bodo družina. Sodišče prve stopnje se je namreč prepričalo, da je predlagateljica k izvedenki celo pripeljala varnostnika. Predlagatelj tako ni dokazal, da bi osebni interesi matere otroka in želja po intimnem odnosu s predlagateljem nadvladala nad samostojnimi stiki očeta z mld. C. C. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj kot oče imel številne priložnosti, da vzpostavi osebne stike z mld. otrokom. Predlagatelj je namreč izrecno izražal nepripravljenost na uvedbo postopnega, ponovnega uvajanja stikov z mld. C. C. in sodišče je presodilo, da je predlagatelj tisti, ki se ni bil pripravljen prilagoditi, s strani sodišča določenimi oziroma, s strani izvedenke predlaganimi oblikami stikov in je zgolj trmasto vztrajal pri svojem predlogu, pristno željo po izvajanju stikov z mld. C. C. pa ni izkazoval. Tako je neustrezen in škodljiv vzgojni pristop predlagatelja do mld. C. C. privedel do dekličinega odklanjanja stikov in ravno zaradi tega je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom, trenutno niso v njeno korist in jih je potrebno ukiniti, saj ji povzročajo škodo na način, da ogrožajo njen nadaljnji zdrav psihični razvoj. Sodišče je na podlagi pisnega izvedenskega mnenja izvedenke E. E. namreč ugotovilo, da se pri mld. C. C. v posledici neadekvatnih odnosov in ravnanj staršev pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja. Mld. C. C. se v posledici tovrstnega neurejenega odnosa lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko rezultirajo v težavah. Otrok je že utrpel posledice, ker življenja ne more živeti sproščeno in naravno. Predlagatelj si v pritožbi napačno razlaga, da ni pomembno kaj oče izkazuje do otroka in da je pomembno le-to, da ima pravico do stika. Pri načinu izvajanja stikov očeta z mld. C. C. je prišlo do tega, da je mld. C. C. sama izrazila željo, da si stikov ne želi in sodišče prve stopnje je to tudi, na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo. Kot je že obrazloženo zgoraj, predlagatelj ni dokazal, da je mati vplivala na to, da je deklica izražala negativen odnos do izvajanja stikov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mati storila vse kar je v njeni moči, da je mld. deklico pripravila na stike, da pa je bilo na strani očeta to, da je na podlagi njegovih negativnih, v sklepu opisanih ravnanj na stikih, mld. deklica pričela odklanjati stike. Sodišče prve stopnje ni sledilo le želji mld. C. C., da ne želi več imeti stikov z očetom. Predlagatelj je na osebnih stikih na mld. C. C. neprimerno pritiskal ter jo silil v, za njeno starost in njene sposobnosti neprimerno vključevanje in je deklici s tem povzročal trpljenje zaradi strahu pred neuspehom, preobremenitvijo, razkritjema ali odkritjem njenih otroških šibkosti in vse to je pojasnila tudi izvedenka na naroku dne 23. 4. 2021. Sodišče je svojo odločitev sprejelo tudi na podlagi ugotovitev, da je v posledici negativnih izkušenj zaradi izvajanja stikov z očetom mld. C. C. še vedno travmatizirana, saj je kljub relativni časovni oddaljenosti od izvajanja stikov, mld. C. C. pri izvedenki nanizala kar nekaj negativnih spominov, ki jih zaradi stikov z očetom še vedno ima. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bilo v dveh dneh stikov kot jih je predlagal oče, zaradi tovrstnih pritiskov na mld. otroka teh stikov preveč. Stiki z očetom deklici niso v korist, oče pa ni sposoben komunikacije na način, da je ne bi nekaj učil oziroma ji zaradi trenutne obremenjenosti s situacijo očital, da laže in je tudi izvedenka tudi zaradi tega podala mnenje, da osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom, slednji niso v korist. Sodišče je ugotovilo neustrezen in škodljiv vzgojni pristop predlagatelja do mld. C. C. in je zaradi tega dekličino odklanjanje stikov sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot takšno, da osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom, trenutno slednji niso v korist in jih je potrebno ukiniti, saj ji povzročajo škodo na način, da ogrožajo njen nadaljnji zdrav psihični razvoj. Sodišče je namreč ugotovilo, da se pri mld. C. C. v posledici neadekvatnih odnosov med staršema, pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja in da se pri deklici lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko rezultirajo v težavah. Otrok je že utrpel posledice, ker življenja ne more živeti sproščeno in naravno. Vse to so tiste okoliščine, ki so sodišče prve stopnje vodile do pravilnega zaključka, da osebni stiki z očetom niso deklici v korist in jih je zato potrebno v takšni obliki ukiniti. Tako niso utemeljene pritožbene trditve, da je sodišče ukinilo stike zgolj zaradi želja mld. otroka. Niso utemeljene pritožbene navedbe pritožnika v katerih zanika, da ima on kot predlagatelj neustrezen in škodljiv vzgojni pristop. Dosedanji način izvajanja stikov ni bil v korist mld. otroka. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da se je v opuščanju nadzora predlagatelja, mld. C. C. med izvajanjem stikov pri njemu počutila ogroženo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagatelj v svojih stikih na mld. C. C. neprimerno pritiskal ter jo silil v, za njeno starost in njene sposobnosti neprimerno vključevanje v okolje, deklici pa je s tem povzročal trpljenje zaradi strahu pred neuspehom, preobremenitvijo, razkritjem ali odkritjem njenih otroških šibkosti in vse to je tudi pojasnila izvedenka na naroku dne 23. 4. 2021. Tako ne držijo pritožbene navedbe predlagatelja, da je s svojim načinom vzgoje med izvajanjem stikov deklico le hotel pripraviti do tega, da bo primerno odreagirala v različnih življenjskih situacijah. Ravnanje z mld. otrokom v času izvajanja stikov, je sodišče prve stopnje ocenilo kot škodljivo za nadaljnji psihični razvoj otroka. Zato te pritožbene navedbe o primernosti odnosov predlagatelja do mld. otroka na stikih, niso utemeljene.

11. Sodišče prve stopnje tako ni enostransko presodilo navedbe nasprotne udeleženke in tudi ni zgolj enostransko sledilo željam mld. C. C. Sodišče prve stopnje je upoštevalo pravico očeta kot starša do stikov in mu je po tistem, ko je mld. otrok pričel odklanjati neposredne stike z očetom, le-temu dalo dovolj možnosti, da postopno spet vzpostavi osebni stik z mld. otrokom, česar pa predlagatelj kot oče ni izkoristil in je zato sodišče prve stopnje osebne stike v celoti ukinilo. Ni pa v celoti ukinilo vseh stikov, ker je ohranilo stike med mld. otrokom in očetom tako, da bodo stiki potekali preko pisemskih pošiljk. Predlagatelj se namreč tudi stikov, ki so bili določeni z začasno odredbo z dne 19. 8. 2020 ni udeležil niti enkrat in celo izostanka iz posameznega stika ni opravičil. Predlagatelj je v pritožbi navajal, da je v kratkem časovnem obdobju izvajanja stikov, nemogoče vzpostaviti pristen stik z deklico in, da bi zato bilo potrebno izvajati stike v daljšem časovne obdobju, vendar pa sodišče temu predlogu ni sledilo, kajti daljše časovno izvajanje osebnih stikov, bi pomenilo daljšo izpostavljanje deklice neugodnim posledicam zaradi neprimernega izvajanja stikov očeta z otrokom in bi lahko za mld. otroka celo prineslo večje neugodne posledice, saj bi bilo v dveh dneh stikov z očetom, tovrstnih pritiskov preveč. Deklica se trenutno stikov z očetom ne veseli, si jih ne želi in ji niso v korist, oče pa ni sposoben komunikacije na način, da je ne bi nekaj učil oziroma ji je zaradi trenutne obremenjenosti s situacijo očital, da laže in je zato tudi izvedenka podala mnenje, da osebni stiki mld. C. C. z njenim očetom, slednji niso v korist. Pritožba tako tudi v tem delu, ko predlagatelj navaja, da bi le z daljšimi časovnimi stiki, ti pričeli potekati v otrokovo korist, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je upoštevajoč ustno dopolnitev mnenja ugotovilo, da pri predlagatelju do kakršnegakoli spremenjenega ravnanja v smislu razumevanja potreb mld. C. C. od februarja 2020 ni prišlo in da svojega ravnanja in odnosov z nasprotno udeleženko ne zmore spremeniti glede na to, da se svojih pritiskov na C. C. ni mogel vzdržati niti v navzočnosti izvedenke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se pri C. C. zaradi negativnih izkušenj ob stikih z očetom pojavljajo zastoji emocionalnega razvoja, zaradi neurejenega odnosa pa se lahko pojavljajo egoistična in izogibajoča se odzivanja, ki se lahko odrazijo v težavah. Iz teh ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materino pravo in sicer določbo 173. člena DZ, po kateri lahko sodišče stike omeji tudi tako, da se ti ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo stikov ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, kot je obrazloženo zgoraj, da je otrok zaradi stikov z očetom ogrožen in da je mogoče le z omejitvijo stikov, v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo ugotovilo spremenjene okoliščine pri izvajanju stikov iz sodne poravnave in je zato ob uporabi osmega odstavka 141. člena ZD izdalo novo odločbo o stikih, ker je ugotovilo, da to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Zato so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da bo škoda mld. C. C. nastala zaradi ukinitve osebnih stikov z očetom. Stikov tako, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje trenutno ni mogoče izvajati, zlasti ne način kot jih predlaga predlagatelj. Sodišče prve stopnje je odločilo, da bo tudi z izvajanjem pisemskih stikov, to je s stiki preko pisemskih pošiljk lahko oče ohranil stike z C. C. na izrazito nevsiljiv način, ki ji ne bo povzročal dodatne stiske, pri mld. C. C. pa bo ohranjal zavedanje, da očeta še vedno ima, kar je v skladu s splošno znanimi dejstvi potrebno za zdrav psihični razvoj otroka. Izvedenka je ocenila, da je to pomembno v življenju vsakega posameznika. Oče ji preko pisemskih pošiljk lahko sporoča informacije o svojem življenju in jo obvešča glede stvari, ki bi deklico utegnile zanimati, v kolikor pa bo pri deklici slednje vzbudilo zanimanje, bo slednja npr. preko matere sporočila, da bi želela iti k očetu. Takšen način izvajanja stikov je predlagala tudi izvedenka, zato niso utemeljene pritožbene navedbe predlagatelja, to je sedaj pritožnika, da je očetu odvzeta vsa možnost, da bi sploh imel stike z mld. C. C. S svojo odločitvijo, sodišče prve stopnje ni v celoti odvzelo stike z mld. otrokom. Pritožbene trditve o tem, da bo te pisemske pošiljke prestregla mati in da bo sama presodila katera pisemska pošiljka je primerna ali ne, pa ostajajo zgolj na domnevi o tem. Sodišče prve stopnje je na drugi strani ugotovilo, da mati nima odklonilnega odnosa do izvajanja stikov med mld. otrokom in očetom, vendar odklanja takšen način izvajanja stikov, kot ga predlaga in vsiljuje oče otroka. S takšnim odločanjem sodišča prve stopnje ni v celoti odvzeta pravica starša do stika z otrokom in takšna odločitev tudi ne pomeni kršitve ustavnih in človekovih pravic predlagatelja do stikov z otrokom.

12. Glede na obrazloženo se tako izkaže, da je pritožba predlagatelja neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje ob uporabi druge točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo vso, v točki 25. obrazložitve citirano materialno pravo. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava tako ni utemeljen. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb nepravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

13. Pritožnik in nasprotna udeleženka pritožbenih stroškov za pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje nista priglasila, zato je izrek o pritožbenih stroških odpadel. Glede revizijskih stroškov pa je VS RS odločilo, da se odločitev o revizijskih stroški pridrži za končno odločbo. Nasprotna udeleženka je priglasila stroške za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje opr. št. Cp 353/2021 z dne 15. 9. 2021 in tudi stroške v zvezi z revizijo. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1)1. To je temeljna določba, na podlagi katere sodišče odloča o stroških postopka. Prosti preudarek pomeni, da sodišče upošteva okoliščine konkretnega primera. Temeljni cilj, ki se zasleduje v tem postopku pa je varstvo koristi otroka. Glede na, v sklepu sodišča prve in druge stopnje opisane okoliščine konkretnega primera se je izkazalo, da so se po vložitvi predloga razmere glede izvajanja stikov med očetom in mld. otrokom uredile, ne sicer na celoten način kot ga je predlagala nasprotna udeleženka. Vendar pa se je to razmerje uredilo na način, ki kaže, da je sodišče prve stopnje zavarovalo koristi otroka. Sodišči prve in druge stopnje sta sedaj uredili razmerje glede izvajanja stikov med mld. očetom in otrokom. Uredil se je način izvajanja stikov na način, kot je to odločeno v sklepu VSC Cp 79/2022 z dne 16. 3. 2022, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju III N 300/2020 z dne 19. 5. 2021. Zato nasprotna udeleženka ni upravičena do povračila stroškov v zvezi s pritožbo in tudi ne v zvezi z revizijo zoper sklep VSC Cp 335/2021 z dne 15. 9. 2021 po določbi člena 154 ZPP in te stroške krije nasprotna udeleženka sama. Šele podredno se smiselno uporabi pravica iz prvega odstavka 154. člena ZPP, ki pa ga sodišče druge stopnje, glede na obrazloženo ni uporabilo in je odločilo o teh stroških tako, kot to izhaja iz točke II. izreka sklepa sodišča druge stopnje, po prostem poudarku.

1 Tako tudi sklep VSL IV Cp 479/2020 z dne 29. 4. 2020.