Jedro

Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da je dolžnik bil dne 24. 10. 2011 izbrisan iz registra ter da upnik v zakonsko določenem roku enega leta ni predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe. Ker je dolžnik prenehal obstajati kot pravna oseba in je s tem izgubil sposobnost nastopati kot stranka v predmetnem izvršilnem postopku, te okoliščine pa se ne da odpraviti, je sodišče ob smiselni uporabi petega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), izvršilni postopek ustavilo.

Zoper takšen sklep se pritožuje upnik po pooblaščencih iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da ne drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da upnik v roku enega leta po izbrisu ni predlagal nadaljevanja izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike izbrisane družbe v skladu z veljavnimi predpisi. Upnik je namreč že 22. 11. 2011 predlagal nadaljevanje predmetne izvršbe zoper družbenico kot pravno naslednico z vlogo, ki je bila sicer naslovljena na Okrajno sodišče v Celju, ki vodi postopek z izvršbo na nepremičnine pod In 309/2011, vendar je bila v vlogi nedvoumno označena tudi opravilna številka predmetne zadeve. Čeprav gre za dve različni opravilni številki, dva različna vpisnika glede na izvršilna sredstva, gre v skladu s Sodnim redom za enoten postopek, zato vsa procesna dejanja strank pod eno opravilno številko veljajo za opravljena tudi pod drugo opravilno številko. Predlaga razveljavitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je v predmetni zadevi izvršba bila prvotno dovoljena zoper dolžnika z rubežem sredstev pri organizaciji za plačilni promet s sklepom o izvršbi z dne 30. 5. 2011, ki je postal pravnomočen 28. 6. 2011. Z vlogo z dne 8. 7. 2011 pa je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom na dolžnikove nepremičnine. Ker nepremičnine, na katere je upnik predlagal izvršbo, ležijo na območju pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju, se je Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah s sklepom z dne 18. 7. 2011 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju. Na podlagi obvestila izvršitelja z dne 21. 11. 2011 (list. št. 20) in vpogleda v evidence Ajpes dne 28. 1. 2013 (list. št. 25) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik izbrisan iz sodnega registra dne 24. 10. 2011. Slednji ugotovitvi pritrjuje tudi upnik v pritožbi. Utemeljeno pa upnik navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zapisalo, da upnik v predpisanem enoletnem roku po izbrisu dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije ni predlagal nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe.

Iz pritožbi priloženega predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je naslovljen na Okrajno sodišče v Celju, izhaja, da je s tem predlogom upnik v izvršilni zadevi In 309/2011 predlagal, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi VL 74100/2011 nadaljuje zoper novega dolžnika D. B.. Kot izhaja iz fotokopije povratnice je upnik takšen predlog poslal Okrajnemu sodišču v Celju s priporočenim pismom s povratnico že dne 22. 11. 2011 in ga je Okrajno sodišče v Celju prejelo 23. 11. 2011. Iz priloge pa je razvidno tudi, da je v njem (v oklepajih) upnik navedel tudi opr. št. VL 74100/2011. Čeprav se izvršilni postopek zoper izbrisanega dolžnika vodi tehnično v dveh različnih vpisnikih, pri tem pa celo pri različnih sodiščih glede na sredstva in predmete izvršbe, gre pri tem za enoten izvršilni postopek in je treba obe zadevi, ne glede na njuno „tehnično“ ločitev, obravnavati kot celoto. Vsak predlog se sicer lahko vpiše v različni vpisnik, vendar pa to na zaključek o potrebi po celovitem obravnavanju ne more vplivati (tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu IV Cp 2004/2005 z dne 5. 5. 2005). Po mnenju pritožbenega sodišča bi morala sodišča prve stopnje v primerih, ko se zaradi različnih sredstev oziroma predmetov izvršbe ista izvršilna zadeva vodi pri dveh različnih sodiščih v različnih vpisnikih, skrbeti za vzajemno obveščanje glede vlog strank, ki vplivajo na njihov položaj. Upnik tako utemeljeno navaja, da izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi upnikovih pooblaščencev ugodilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče glede na sprejeto odločitev pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).