Jedro

Pritožbo, kot redno pravno sredstvo je v skladu s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, je skladno s 367. členom ZPP možno uveljaviti le izredno pravno sredstvo, kot npr. revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče RS (368. člen ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 29. 3. 2018, ker je ugotovilo, da pritožba tožnice ni dovoljena. Tožnica se je pritožila zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 70/2018 z dne 22. 2. 2018. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. V obširni pritožbi navaja, da so bili kršeni različni materialni predpisi in da so pri izračunu vidna odstopanja, ki niso v skladu s sklenjenimi in obrazloženimi pogoji plačevanja prispevkov prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na dan, ko je to začela plačevati. Sodišče pri odločitvi ni upoštevalo določb Ustave RS (8., 14., 15., 22., 23., 25., 26., 29., 125., 153 in 155. člen), niti Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (7. in 8. člen). Kršena je bila Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (20. in 21. člen) ter Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 6. in 17. členu. Gre tudi za kršitev Kazenskega zakonika iz 257. in 258. člena. Pritožnica nadalje meni, da je podana kršitev 5. in 213. člena Zakona o pravdnem postopku ter 7. in 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ter 3. člena Zakona o sodiščih. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati zavarovanje od 12. 1. 2007 do 2. 12. 2008 na podlagi prostovoljnega kmečkega pokojninsko invalidskega zavarovanja, od 3. 12. 2008 do 31. 12. 2012 je bila zavarovana za širši obseg pravic kot oseba vpisana v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje, od 1. 1. 2013 do 13. 4. 2015 je bila zavarovana na osnovi prostovoljnega pokojninsko invalidskega zavarovanja, prav tako je v letih 2009 in 2010 plačevala višji prispevek, kot je zavedeno pri toženi stranki.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), upoštevajoč 366. člen ZPP. V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo pritožbo tožnice.

5. Dejansko stanje v predmetni zadevi, ugotovljeno s strani sodišča prve stopnje je naslednje. Tožnica je 5. 1. 2018 na Vrhovno sodišče RS poslala pritožbo z dne 3. 1. 2018 zoper sklep sodišča druge stopnje opr. št. Psp 456/2017 z dne 6. 12. 2017. Pritožbi je priložila sklep sodišča druge stopnje opr. št. Psp 456/2017 z dne 6. 12. 2017. Vrhovno sodišče RS je zadevo odstopilo v reševanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 1. 2018 pritožbo tožnice z dne 3. 1. 2018 zavrglo. Zoper navedeni sklep se je tožnica pritožila, Višje delovno in socialno sodišče jo je s sklepom opr. št. Psp 70/2018 z dne 22. 2. 2018 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ko je tožnica navedeni sklep prejela je dne 29. 3. 2018 naslovila pritožbo na Vrhovno sodišče RS, katero jo je odstopilo sodišču prve stopnje v pristojno poslovanje. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 5. 2018 pritožbo tožnice zavrglo. Zoper navedeni sklep vlaga tožnica pritožbo.

6. Tako sodišče prve stopnje, kakor pritožbeno sodišče sta pritožnici že večkrat pojasnili, da je pritožbo, kot redno pravno sredstvo v skladu s 333. členom ZPP možno vložiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, kot je to v tem primeru sklep sodišča druge stopnje opr. št. Psp 70/2018 z dne 22. 2. 2018, je skladno s 367. členom ZPP možno uveljaviti le izredno pravno sredstvo, kot npr. revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče RS (368. člen ZPP).

7. Pritožbeno sodišče je tožnici že v sklepu opr. št. Psp 456/2017 z dne 6. 12. 2017 obširno pojasnilo razloge za svojo odločitev. Takšno dejansko in pravno stanje obstaja tudi v tem primeru.

8. Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP upravičeno zavrglo.

9. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Številne materialne predpise, ki jih tožnica v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje citira, tako ni mogoče uporabiti v predmetni zadevi. Tožnica po vsebini tudi ne pojasni, s čim je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa kršilo predpise in norme, ki jih v pritožbi zgolj citira, ne pa substancira tako, da v tem obsegu pritožbeni preizkus niti ni možen.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.