Uporaba fotografij za potrebe sodnega postopka

Datum

05.02.2025

Številka

07121-1/2025/117

Kategorije

Fotografije kot OP, Sodni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 22. 1. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zbiranja foto gradiva za potrebe sodnega postopka. Pojasnjujete, da ima oseba A v urbanem območju na javni površini spuščenega manjšega psa, ki prihaja do ograje zasebnega zemljišča in vznemirja drugega psa in njegovega lastnika (oseba B). Navajate, da je v preteklosti zaradi navedenega že prišlo do premoženjske škode na lastnini osebe B in do poškodovanja osebe B. Zanima vas, ali oseba B lahko zbira foto gradivo, iz katerega izhaja, da lastnik A ne ravna skladno z Zakonom o zaščiti živali ali Zakonom o varstvu javnega reda in miru?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba in ZVOP-2 se uporabljata glede obdelave osebnih podatkov, če podatki, ki se obdelujejo, ustrezajo definiciji osebnega podatka in ne gre za obdelavo osebnih podatkov v okviru osebne ali domače dejavnosti. Če gre za obdelavo osebnih podatkov zgolj v okviru osebne ali domače dejavnosti, ali pa za obdelavo podatkov, ki ne ustrezajo definiciji osebnega podatka, je pristojnost IP izključena.

V skladu s svojimi pristojnostmi IP ne sme in ne more presojati, ali bi bil določen dokaz v sodnem postopku dovoljen. Samo sodišče je tisto, ki v konkretnem sodnem postopku lahko opravi presojo, ali je bil določen dokaz pridobljen na (ne)dovoljen način in samo sodišče lahko odloči, ali se določen dokaz izvede ali ne.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila s področja varstva osebnih podatkov, ne more pa izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka presojati zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov.

Iz vašega zaprosila ni povsem jasno, ali nameravate fotografirati samo psa osebe A ali morda tudi osebo A. Prav tako iz vašega zaprosila ni povsem jasno, ali želite fotografije zbirati samo za potrebe sodnega postopka. Glede dopustnosti fotografiranja osebe A zaradi zbiranja dokaznega gradiva za sodni postopek, IP že uvodoma pojasnjuje, da v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme in ne more presojati, ali bi bil takšen dokaz v sodnem postopku dovoljen. Samo sodišče je tisto, ki v konkretnem sodnem postopku lahko opravi presojo, ali je bil določen dokaz pridobljen na (ne)dovoljen način in samo sodišče lahko odloči, ali se določen dokaz izvede ali ne.

Splošna uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke. Uporaba Splošne uredbe je v določenih primerih izključena (drugi odstavek 2. člena Splošne uredbe), med drugim tudi, če gre za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. V skladu s sodno prakso SEU, dejavnosti ni mogoče šteti za popolnoma osebno ali domači v smislu te določbe, če je njen cilj (1) da se dostop do osebnih podatkov omogoči nedoločenemu številu oseb; ali (2) če se ta dejavnost razširja – četudi le delno – v javni prostor in je tako usmerjena iz zasebnega okolja tistega, ki opravi obdelavo osebnih podatkov.

Pravila s področja varstva osebnih podatkov se nadalje uporabljajo le za obdelavo osebnih podatkov, medtem ko ne vplivajo na zakonitost obdelave vseh ostalih podatkov. V skladu z definicijo iz prve točke 4. člena Splošne uredbe je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba in ZVOP-2 se torej uporabljata glede obdelave osebnih podatkov, če podatki, ki se obdelujejo, ustrezajo definiciji osebnega podatka in ne gre za obdelavo osebnih podatkov v okviru osebne ali domače dejavnosti. Povedano drugače: če gre za obdelavo osebnih podatkov zgolj v okviru osebne/domače dejavnosti, ali pa za obdelavo podatkov, ki ne ustrezajo definiciji osebnega podatka, je pristojnost IP izključena.

Za obdelavo osebnih podatkov zgolj v okviru osebne ali domače dejavnosti, ko je pristojnost IP izključena, bi šlo npr. v primeru, ko bi fotografije zbirali in jih imeli »pri sebi«, npr. na svojem telefonu, in jih ne bi javno objavili (npr. na internetu). Poleg tega ni nujno, da vsaka fotografija predstavlja obdelavo osebnih podatkov, temveč gre za obdelavo osebnih podatkov le takrat, kadar so posamezniki, ki jih prikazuje fotografija, določeni ali vsaj določljivi. V primeru, da se posameznika, ki ga prikazuje fotografija, zaradi slabe resolucije, kota fotografije ali kakršnegakoli drugega razloga ne da določiti, ne gre za obdelavo osebnih podatkov, s tem pa je izključena pristojnost IP.

IP še dodaja, da fotografiranje posameznikov lahko pomeni poseg v njihovo zasebnost in osebnostne pravice (varovane v 35. členu Ustave). Kljub temu, da gre za tesno povezane pravice, ki varujejo posameznikovo zasebno sfero, gre za vsebinsko in formalno ločene pravice. IP kot samostojen in neodvisen državni organ lahko opravlja le nadzor nad izvrševanjem pravice do varstva osebnih podatkov, nedopustnost posegov v pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic pa je v pristojnosti civilnih in kazenskih sodišč.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka