Jedro

Če stranka ne prejme pravilnega in popolnega pravnega pouka o pravilnem podpisu pravne osebe, je treba določbe o popolnosti pritožbe razlagati v njeno korist z gramatikalno razlago prvega in tretjega odstavka 343. člena ter 4. točke 335. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točki I. in II. izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo druge tožene stranke (red. št. 44 spisa) zoper sklep o ugovoru zoper začasno odredbo z dne 10. 5. 2016 (red. št. 41 spisa) - točka I. izreka, in pritožbo prve tožene stranke na red. št. 52a spisa zoper sklep z dne 1. 7. 2016 (red. št. 50) - točka II. izreka. Tako je odločilo po ugotovitvi, da sta obe pritožbi nepopolni, češ da ne vsebujeta pravilnega podpisa pravne osebe (manjka ime, priimek in funkcija podpisnika - zakonitega zastopnika).

2. V točki III izreka je razveljavilo plačilna naloga za obe pritožbi. V točki IV izreka je zavrglo ugovor prve tožene stranke (naslovljen kot pritožba) zoper plačilni nalog z dne 4. 8. 2016. 3. Pritožbo vlagata toženi stranki po pooblaščeni odvetnici. Sklep izpodbijata v točki I in II. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP.(1) Navajata, da sta bili obe pritožbi podpisani in popolni glede na določbo 335. člena ZPP. Toženi stranki nista poimensko navedli, kdo sta podpisnika, ki sta pritožbo podpisala, vendar v pravnem pouku nista bili opozorjeni, kakšen naj bi bil pravilni podpis pravne osebe. Pred zavrženjem bi ju moralo sodišče pozvati, naj pojasnita, kdo je podpisal pritožbo, kakšna je njegova funkcija in v AJPES preveriti, ali gre res za zakonitega zastopnika ali ne. Taka so tudi stališča v sodni praksi (II Cpg 1552/2015 in II Ip 1796/2010). Predlagata razveljavitev sklepov v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Podrejeno se zavzemata za razveljavitev in vsebinsko odločitev o pritožbah.

4. Sodišče prve stopnje je pritožbi v postopku za izdajo začasne odredbe zavrglo, češ da ne vsebujeta pravilnega podpisa pravne osebe. Sklicuje se na sklep višjega sodišča v isti zadevi, ki je iz istih razlogov zavrglo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi pritožnikovega predloga za taksno oprostitev za pritožbo. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče pred tem vsebinsko obravnavalo ugovor toženih strank (tukajšnjih pritožnikov) zoper izdani sklep o izvršbi, predlog za taksno oprostitev za ugovor in pritožbo zoper izdani sklep v zvezi s taksno oprostitvijo (vse podpisano na enak način kot v obravnavani pritožbi). V spisu sta tudi odgovora na tožbo obeh toženih strank, oba podpisana na enak način kot izpodbijana pritožba. Na nepopolnost podpisa sodišče toženih strank ni pozivalo s pozivnimi sklepi niti v pravnem pouku k izdanim odločbam. V postopku ni bilo sporno, da imata obe toženi stranki (d. o. o.) istega zakonitega zastopnika, ki je kot edini zakoniti zastopnik obeh toženih strank vpisan v sodnem registru. Iz tožbenih navedb namreč izhaja, kdo je to, k tožbi je bil priložen in v sklepu o izvršbi tudi upoštevan izpis iz sodnega registra. Pravni pouk o pritožbi k izpodbijanima odločbama je vseboval le zakonsko besedilo 335. člena ZPP o vsebini pritožbe (da mora slednja med drugim vsebovati podpis pritožnika) in opozorilo iz 336. člena ZPP, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

5. Pritožba pravilno opozarja, da sta pritožbi, ki sta bili podpisani, zadostili zakonskim pogojem iz 335. člena ZPP, saj slednji ne določa, kakšen je pravilni podpis za pravne osebe.

6. Eden od formalnih pogojev za popolnost pritožbe je podpis vlagatelja (tretji odstavek 105. člena ZPP in specialna določba četrtega odstavka 335. člena ZPP). ZPP ne določa, kakšen je pravilen podpis za pravdno stranko, ki je pravna oseba. Takih določb ne vsebuje niti ZGD-1.(2) Funkcija podpisa je v avtorizaciji pritožbe. Izkazuje istovetnost vlagatelja.(3) Zaradi preverljivosti istovetnosti vlagatelja je sodna praksa postavila strožje zahteve o popolnosti podpisa za pravne osebe, ki procesnih dejanj ne morejo izvrševati neposredno, temveč le preko fizičnih oseb, ki morajo biti za to posebej pooblaščene (npr. zastopanje delniških družb, ki jih je po ZGD zastopala veččlanska uprava: zavzeto je bilo stališče, da se morajo člani uprave oziroma direktor na pisni vlogi podpisati v imenu družbe in navesti firmo družbe ter svoj položaj člana uprave ali direktorja).(4) Stališče o pravilnem podpisu za pravdno stranko, ki je pravna oseba, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je zavzeto tudi v novejši sodni praksi.(5) Zakoniti zastopnik pravnih oseb, organiziranih kot d. o. o., je njen poslovodja, ki na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa (prvi odstavek 515. člena in prvi odstavek 32. člena ZGD-1). Tukajšnje sodišče je že zavzelo stališče, da se v primeru, ko je na vlogah ob navedbi pravne osebe oziroma žigu pravne osebe (le) lastnoročni podpis, šteje, da gre za zakonitega zastopnika.(6) Le če se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje vlogo stranki v dopolnitev.

7. Če v postopku na prvi stopnji ni dvoma o pritožnikovih vlogah oziroma njegovi istovetnosti in ga sodišče prve stopnje ne pozove k dopolnitvi vloge s „pravilnim podpisom“ in ko pritožnik v izpodbijani odločbi ne dobi popolnega oziroma pravilnega pravnega pouka o „pravilnosti podpisa pravne osebe“, ni pogojev za zavrženje pritožbe. Nasprotna razlaga procesnih določil bi bila ustavno neskladna in bi nesorazmerno posegla v strankino ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS). Ustavno sodišče RS je pri presoji ustavne skladnosti ureditve takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe sicer sprejelo stališče, da taka ureditev ni v neskladju z Ustavo. Vendar je pri tem znatno težo pripisalo prav dejstvu, da so pritožniki na ključne okoliščine vnaprej opozorjeni v pravnem pouku.(7) Če stranka ne prejme pravilnega in popolnega pravnega pouka o pravilnem podpisu pravne osebe, je treba določbe o popolnosti pritožbe razlagati v njeno korist z gramatikalno razlago prvega in tretjega odstavka 343. člena ter 4. točke 335. člena ZPP. Iz navedenih razlogov je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji predhodni pritožbeni postopek (3. točka 365. člena ZPP).

8. Sodnica posameznica je zadevo odstopila v odločitev senatu zaradi pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega ni enotne sodne prakse (drugi odstavek 366.a člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami.

Op. št. (3): Primerjaj VS RS II Ips 170/2015. Op. št. (4): Sklep VS RS II Ips 311/96 z dne 13. 6. 1996, glej tudi Betetto, N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 427. Op. št. (5): VS RS II Ips 52/2001. Op. št. (6): Primerjaj VSL Cst 54/2012, Cpg 1552/2015. Op. št. (7): Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010, točka 12.