Jedro

Presoja višine nepremoženjske škode zaradi zloma vretenc.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 9,095.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9,000.000 SIT od 29. 4. 2002 do plačila in od 95.000 SIT od 15. 5. 1998 do plačila ter ji povrniti 825.100 SIT pravdnih stroškov. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Oškodovancu je za pretrpljene telesne bolečine priznalo 3,000.000 SIT, za strah 1,000.000 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 5,000.000 SIT.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti znižalo za 2,000.000 SIT.

Navedbe revidenta 3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje o višini denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je odškodnina iz tega naslova prenizka, saj ni v skladu z obstoječo sodno prakso. Sodišče druge stopnje ni obrazložilo, zakaj je odškodnino znižalo, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvo kritike tožeče stranke, ki se nanaša na sestavo odločbe sodišča druge stopnje, je v trditvi, da "sodišče ni navedlo konkretnih razlogov za svojo odločitev, ampak je le pavšalno navedlo, da iz razlogov sodbe ne izhaja, da je tožnik trpel duševne bolečine takšne intenzitete, da bi upravičevale odškodnino v višini 5,000.000 SIT". Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ima funkcionalen značaj. Podana je le v tistih primerih, ko sodbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takšnih pomanjkljivosti izpodbijana sodba nima. Sodišče druge stopnje je svoj poseg v odločitev sodišča prve stopnje v tem delu utemeljilo z načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine. Nestrinjanje z uporabo materialnega prava, torej z odmero denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ne more prerasti v kritiko postopka.

7. Načelo individualizacije denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost (stopnjo) in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. V skladu z načelom objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine pa mora sodišče pri njeni odmeri gledati na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi nato, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom (prvi in drugi odstavek 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).

8. Sodišče druge stopnje je z odmero denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (3,000.000 SIT) pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine, saj je prisojena odškodnina primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožeče stranke (glej razloge sodbe sodišča druge stopnje na šesti strani). Kljub tožnikovi mladosti v času škodnega dogodka (roj. 16. 11. 1976) ni mogoče mimo dejstva, da se še vedno lahko udejstvuje v vseh pomembnejših življenjskih aktivnostih in opravlja svoj poklic, čeprav je pri nekaterih aktivnostih omejen ali mora vanje vlagati povečane napore.

9. Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo tožeče stranke zavrnilo (378. člen ZPP).