Jedro

Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožnikov za ugotovitev ničnosti sklepov seje skupščine družbe D. d. o. o., z dne 11. 6. 2008 in podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov omenjene seje skupščine družbe D., z dne 11. 6. 2008 (I. točka izreka). Prvi tožnici in drugemu tožencu je naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške toženke v višini 502,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper sodbo so iz vseh pritožbenih razlogov vložili pritožbo tožniki in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroškov pritožbe niso priglasili.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje izdalo brez razpisa glavne obravnave, sklicujoč se na nesporno dejansko stanje. Določilo 488. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišču res omogoča, da brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe. Vendar pa je nujen pogoj za dopustnost izdaje sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo nespornost dejanskega stanja, relevantnega za odločitev o tožbenem zahtevku, ki mora biti podana že na podlagi odgovora na tožbo - v trenutku, ko je vzpostavljena kontradiktornost postopka.

V smislu pooblastil iz 488. člena ZPP lahko torej sodišče svojo odločitev opre le na med pravdnima strankama nesporno dejansko podlago, ki izključuje potrebo po dokazovanju. Sodišče na podlagi 488. člena ZPP zato nima pooblastila, da bi izven naroka za glavno obravnavo dokazno presojalo pisne dokaze (prim. 12. in 13. točko obrazložitve).(1) Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je tako utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.

Tožniki so tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti oziroma podredno za razveljavitev skupščinskih sklepov med drugim utemeljevali z zatrjevanjem, da M. P., ki je sklical sejo skupščine, ni (bil) direktor družbe D. d. o. o. ter da vpis v sodni register ni bil aktualen, temveč se je nanašal na stanje pred razveljavitvijo sodnega imenovanja. Zatrjevali so, da je bila resnična direktorica družbe prva tožnica A. Z., ki je sejo skupščine preklicala. Toženka pa je v odgovoru na tožbo zanikala navedbe, da sklicatelj M. P. ni (bil) direktor toženke in nasprotovala trditvam, da sta prva tožnica in drugi tožnik zakonita zastopnika družbe D. d. o. o. Takšne trditvene navedbe niso omogočale sodišču prve stopnje izdajo sodbe brez naroka za glavno obravnavo, saj očitno med pravdnima strankama relevantno dejansko stanje za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka ni bilo nesporno.

Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni imelo podlage za izdajo sodbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Takšno postopanje prvostopenjskega sodišča je v nasprotju s 488. členom ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Omenjene pomanjkljivosti sodbe pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti, zato je pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo, pri odločanju pa naj zavzame razloge tudi o tem, kdo je bil zakoniti zastopnik tožene stranke v času sklica predmetne skupščine.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št.: (1) tako tudi VSL sklep I Cpg 751/2013, VSL sklep I Cpg 1530/2012 in VSL sklep I Cpg 1286/2013.