Jedro

Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev o zadevi.

Obrazložitev

1 .Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog upnika za izdajo začasne odredbe zavrne. S predlogom je upnik predlagal, da se v zavarovanje njegove nedenarne terjatve dolžniku prepove prodaja osebnega vozila znamke A., komercialne oznake A8 6.0, na javni dražbi, razpisani za dne 24. 01. 2012 ob 11.00 uri v poslovnih prostorih dolžnika in kadarkoli v času veljavnosti te odredbe. Za primer kršitve prepovedi je upnik predlagal izrek denarne kazni v višini 40.000,00 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo upnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, dolžniku pa naloži v plačilo upnikove stroške postopka.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljil na obstoju verjetnosti terjatve na vrnitev vozila po 92. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oz. precej otežena (drugi odstavek 272. člena ZIZ) je upnik utemeljeval na dejstvu razpisane javne dražbe, na kateri naj bi dolžnik vozilo prodal. 6. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, potem ko je ugotovilo, da verjetnost terjatve ni izkazana, saj upnik ni pojasnil, kakšno je njegovo razmerje do dolžnika in družbe S. d.o.o. oziroma ni podal trditev o tem, da bi dolžnik brez pravne podlage kršil njegova lastninska upravičenja. Ugotovilo je, da ni izkazana niti nevarnost po drugem odstavku 272. člena ZIZ, saj upnik ni dokazal, da bi mu z razpisano javno dražbo sploh lahko nastala škoda.

7. Pritrditi je pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da verjetnost terjatve ni izkazana. SPZ po 92. členu terja za ugoditev vrnitvenemu zahtevku izpolnitev treh pogojev: 1. stvar, katere vrnitev se zahteva, mora biti individualno določena; 2. tožnik mora biti lastnik stvari in mora to tudi dokazati ter 3. tožnik mora dokazati, da se njegova in zahtevana stvar nahaja prav pri tožencu (1). Navedeni pogoji so po prepričanju pritožbenega sodišča verjetno izpolnjeni. Presoja (ne)zakonitosti posedovanja vozila s strani dolžnika na temelju ugovorov po 93. členu SPZ bo lahko predmet pravdnega postopka, nastalega na podlagi vrnitvenega zahtevka, pri čemer je potrebno upoštevati, da trditveno in dokazno breme za ugovore po 93. členu SPZ nosi dolžnik in ne upnik.

8. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nadalje tudi zmotno razlogovalo, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, ker da upnik ni zatrjeval pogojev za pravilen razpis javne dražbe po 167. členu SPZ. Pritožbenega sodišča namreč ne prepriča sklepanje, da dejstvo, da dolžnik po določbi 167. členu SPZ ni bil upravičen razpisati javne dražbe, za upnika ne predstavlja nikakršne nevarnosti. Skladno z določbo prvega odstavka 64. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini pridobi tudi, če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona. Lastninska pravica se na tak način pridobi samo, če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika (drugi odstavek 64. člena SPZ). Dejstvo, da dolžnik pri razpisu javne dražbe ni imel razpolagalne sposobnosti, tako ne vpliva na možnost pridobitve lastninske pravice s strani tretje osebe. Prav to dejstvo namreč utemeljuje pridobitev lastninske pravice na originaren način (od nelastnika), pod preostalimi pogoji po 64. členu SPZ. Pri tem zakon zasleduje varovanje javnega prometa, ki se nanaša zgolj na primere prostovoljnih javnih dražb (2), kot je bila tudi razpisana v zadevnem primeru. Upravičenost do razpisa javne dražbe je sicer lahko predmet presoje v morebitnem odškodninskem sporu med strankama (upnikom in dolžnikom), ni pa pogoj za prehod lastninske pravice po 64. členu SPZ. V kolikor bi torej bili izpolnjeni pogoji po 64. členu SPZ, bi dobroverna tretja oseba lahko na originaren način pridobila lastninsko pravico na spornem avtomobilu, s čimer bi bil upnik gotovo onemogočen v izvršitvi svoje terjatve na vrnitev vozila po 92. členu SPZ, kar zanj predstavlja nevarnost in s tem uresničitev pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 272. člena ZIZ.

9. Ker je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo po 64. členu SPZ, posledično pa zmotno presodilo (ne)obstoj pogoja po drugem odstavku 272. člena ZIZ in ker pritožbeno sodišče navedene kršitve glede na naravo postopka (glej II/5. točka 101. člena Zakona o sodiščih) ne more samo odpraviti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen ZPP v uvezi s 15. členom ZIZ).

10. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Tako tudi A. Berden v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 476. (2) Tako tudi M. Tratnik v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 325.