Jedro

Z izpodbijanim sklepom je sodišče na predlog upnika delno ustavilo izvršbo (za plačani znesek). Ta sklep pa za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po njegovi pravnomočnosti izvršba nadaljevala le še za neplačani znesek, ki je nižji, kot pa je znesek, za katerega je bila dovoljena s sklepom o izvršbi. Zato dolžnik za pritožbo nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ustavilo izvršbo, in sicer za dne 29.12.2000 na račun glavnice, obresti in stroškov plačanih 2.000.000,00 SIT. V pravočasni pritožbi je dolžnik ugovarjal višini terjatve, saj naj bi upnica predlagala izvršbo le na podlagi naročil in računov. Ker upnica predlogu za izvršbo ni priložila njene konto kartice, je dolžnik v dokaz svojim navedbam priložil svojo, po kateri naj bi znašal dolg le 383.875,62 SIT in ne 1.485.300,58 SIT. Stroškov ni priglasil. Upnica je na pritožbo (naslovljeno kot "ugovor") odgovorila. Prerekala je pritožbene navedbe. Stroškov ni priglasila. Pritožba ni dovoljena. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima zanjo izkazan pravni interes; sicer je pritožba nedovoljena (3. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Z izpodbijanim sklepom je sodišče na predlog upnice (redni št. 3 in 5) izvršbo delno ustavilo (za plačanih 2.000.000,00 SIT). Ta sklep pa za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po njegovi pravnomočnosti izvršba nadaljevala le še za neplačani znesek, ki je nižji, kot pa je znesek, za katerega je bila dovoljena s sklepom o izvršbi (redna št. 2). Zato dolžnik za pritožbo nima pravnega interesa. Sicer pa iz navedb v pritožbi izhaja, da dolžnik ugovarja višini terjatve iz sklepa o izvršbi z dne 11.12.2000 (redna št. 2). Glede na to, da je navedeni sklep (sedaj še za znesek, za katerega se izvršba nadaljuje) postal pravnomočen po izteku osemdnevnega ugovornega roka, (redni) ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi (1. odst. 61. čl. v zvezi s 1. odst. 53. čl. ZIZ) ni več dovoljen; glede na podane navedbe pa pritožbe tudi ni mogoče šteti za ugovor po izteku roka (2. odst. 61. čl. ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Izpodbijani sklep je namreč le deklaratorni sklep po 2. odst. (v zvezi s 1. odst.) 43. čl. ZIZ, s tem da se izvršba (v skladu s 47. čl. ZIZ) lahko opravi, nadaljuje le v mejah (za tiste zamudne obresti), v katerih je bila dovoljena s sklepom z dne 11.12.2000 (prim. predlog za izvršbo in obračun obresti št. 554 (priloga A35)).