Jedro

Tožena stranka je po presoji sodišča pri odločanju pravilno izhajala iz določbe 383.a člena ZFPPIPP, po kateri brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, pač pa le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, pa še to le takrat, ko je vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da lahko tožnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, za kar pa ne potrebuje nobenega posebnega znanja ali veščine, saj zapisnik sestavi sodišče, ki obenem tožnika pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti. Povedano drugače, pri sodišču (in ob njegovi pomoči) lahko tožnik uredi vse, za kar prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in temelji na določbi 383.a člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP uporablja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je po svojem pooblaščencu 8. 5. 2023 pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvi pravni posvet, pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku osebnega stečaja in odpusta dolgov, ki jo je s podatki o dolgovih dopolnil 10. 5. 2023. 2. Tožena stranka je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z izpodbijano odločbo zavrnila. V obrazložitvi sprejete odločitve je navedla, da se brezplačna pravna pomoči dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon. Tožnik je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z osebnim stečajem, ki pa še ni v teku. Postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami, med katere spada tudi postopek osebnega stečaja, ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ta v prvem stavku tretjega odstavka 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. ZFPPIPP torej dodelitve brezplačne pravne pomoči pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne dopušča, pač pa jo je na podlagi drugega stavka tretjega odstavka 383.a člena tega zakona mogoče uveljavljati šele v postopku odpusta obveznosti v primeru, ko je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Tožena stranka je še pojasnila, da mora sodišče po določbi prvega in drugega odstavka 383.a člena ZFPPIPP dolžnika tudi sicer poučiti o zanj relevantnih dejstvih v fazi postopka pred uvedbo postopka osebnega stečaja, o pravnih posledicah začetka tega postopka in o možnosti odpusta obveznosti, kar pa pomeni, da prvi pravni posvet v zvezi z začetkom postopka osebnega stečaja ni potreben.

3. Tožena stranka je na podlagi opisanih zaključkov sprejela odločitev, da pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožniku po določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso izpolnjeni in je zato njegovo prošnjo zavrnila, ne da bi presojala, ali tožnik izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev te pomoči. 4. Tožnik je zoper odločbo tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu iz vseh tožbenih razlogov. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi, oziroma podrejeno, da zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Predlaga tudi, naj sodišče toženi stranki naloži, da mu poravna stroške postopka, njega pa oprosti plačila sodnih taks.

5. Tožnik navaja, da je prejemnik denarne socialne pomoči, je brezdomec, ima več kot 10.000,00 EUR dolga, je hudo bolan, zaostal in prava neuka stranka. Ne zna izpolnjevati obrazcev in pisati sodnih vlog, ne zna pripraviti predloga za začetek postopka osebnega stečaja, niti predloga za odpust obveznosti. Prav tako ne zna vložiti predloga na zapisnik, ali ga pisno poslati sodišču. Zaradi vseh teh razlogov potrebuje pomoč odvetnika, in sicer za sestavo predloga za postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti. Drugim prosilcem se za tovrstne postopke odobri brezplačna pravna pomoč in je z izpodbijano odločitvijo zato v neenakopravnem položaju.

6. Tožnik v nadaljevanju tožbe citira določbo 13. člena ZBPP, pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira določbo 14. člena ZBPP ter opisuje, kaj se upošteva pri ugotavljanju dohodkov prosilca za brezplačno pravno pomoč. Če mu brezplačna pravna pomoč ne bo odobrena, bo moral za zastopanje sam plačevati odvetniške stroške, kar bo še dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo tožene stranke diskriminiran glede na druge upravičence do brezplačne pravne pomoči in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožena stranka ga je diskriminirala glede na stan, ki mu pripada in je zato njena odločitev nepravilna. V odločbi tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj je bila tožnikova prošnja zavrnjena.

7. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

8. Sodišče je 12. 7. 2023 v odsotnosti tožnika in tožene stranke opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je izvedlo dokaze z vpogledom v listine upravnega spisa tožene stranke št. Bpp 438/2023, dokazni predlog za zaslišanje tožnika pa je zavrnilo. V zadevi namreč dejansko stanje (kljub drugačnim navedbam tožnika) ni sporno, pač pa je sporno vprašanje pravilne uporabe določb ZBPP in ZFPPIPP, česar pa sodišče ne ugotavlja z zaslišanjem strank in je tak dokazni predlog zato neprimeren.

K točki I izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Dodeli se na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč pa je lahko urejena tudi drugače, kot je urejena z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno (prvi odstavek 3. člena ZBPP). Drugačno ureditev dodelitve brezplačne pravne pomoči kot jo ureja ZBPP, je za postopek osebnega stečaja predvidel ZFPPIPP, ki je v tretjem odstavku 383.a člena določil, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, pač pa je brezplačna pravna pomoč v tem postopku mogoča le za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Taka ureditev je razumljiva, saj je ZFPPIPP obenem določil, da lahko dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu, sodišče pa na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja: 1) pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti, ter 2) sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja v skladu s petim odstavkom 384. člena tega zakona in predlog za odpust obveznosti (prvi in drugi odstavek 383.a člena ZFPPIPP).

11. Tožnik je pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvi pravni posvet, pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku osebnega stečaja in odpusta dolgov. Iz podatkov vpisnika zadev v postopkih zaradi insolventnosti (eINSOLV), v katerega je vpogledala tožena stranka, izhaja, da stečajni postopek zoper tožnika ni v teku. Tej ugotovitvi tožnik v tožbi ne oporeka. Ob upoštevanju tega podatka, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, svojo odločitev pa obrazložila in argumentirala ob upoštevanju za zadevo relevantnih predpisov in zato sodišče zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da naj izpodbijana odločba ne bi bila obrazložena tako, da bi se lahko o zaključkih tožene stranke izjavil. Tak tožbeni ugovor tudi sicer ostaja na ravni pavšalnega očitka, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se je tožnik v tožbi vsebinsko opredelil do izpodbijane odločitve.

12. Tožena stranka je po presoji sodišča pri odločanju pravilno izhajala iz določbe 383.a člena ZFPPIPP, po kateri brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, pač pa le za pravno svetovanje in zastopanje v postopku odpusta obveznosti, pa še to le takrat, ko je vložen ugovor zoper odpust obveznosti. Tožena stranka je utemeljeno pojasnila, da lahko tožnik predlog za začetek postopka osebnega stečaja vloži tudi na zapisnik pri sodišču, za kar pa ne potrebuje nobenega posebnega znanja ali veščine, saj zapisnik sestavi sodišče, ki obenem tožnika pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti. Povedano drugače, pri sodišču (in ob njegovi pomoči) lahko tožnik uredi vse, za kar prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in temelji na določbi 383.a člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZBPP uporablja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku osebnega stečaja. Iz tega razloga zato preverjanje, ali tožnik izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni potrebno, saj bi izpolnjevanje tega kriterija tožena stranka morala preverjati le, kolikor bi bili za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjeni vsebinski pogoji, ki pa, kot je pojasnjeno zgoraj, niso. Tožnikove navedbe o znesku minimalnega dohodka in o tem, kaj se upošteva pri ugotavljanju finančnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč, torej v obravnavani zadevi niso relevantne in se zato sodišče do njih ni opredeljevalo.

13. Sodišče še dodaja, da trditve tožnika, da je z izpodbijano odločitvijo tožene stranke v neenakopravnem položaju glede na druge prosilce za brezplačno pravno pomoč, ki da jim je bila taka pomoč odobrena, da je bil v postopku diskriminiran glede na svoj osebni stan in da je bila kršeno načelo enakosti, niso izkazane in ostajajo na ravni pavšalnega in nedokazanega zatrjevanja, do česar pa se sodišče ne more in se tudi ni dolžno opredeljevati.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

15. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.